Kako vidi Gorenjsko ter njene potenciale in izzive?
Bližajo se volitve, ko bomo Slovenci znova odločali o sestavi državnega zbora. Kandidate na državnozborskih volitvah z Gorenjske smo vprašali, kaj je bilo v regiji v zadnjih letih spregledano, kje vidijo glavne izzive in za kaj bi se še posebej zavzemali.
Iz njihovih odgovorov bo razvidno, kako konkretno razmišljajo o razvoju Gorenjske, kako dobro poznajo razmere v regiji ter kako vidijo njene izzive in prihodnost.
V svojem volilnem okraju v Tržiču bo za Gibanje Svoboda kandidiral Borut Sajovic, ki je aktualni minister za obrambo.
Na vprašanje, kaj je bilo po njegovem mnenju na Gorenjskem v zadnjih letih spregledano, je odgovoril, da je bilo nekoliko premalo pozornosti namenjene celostnemu regionalnemu razvoju.
»Gre sicer za uspešno regijo, vendar so razlike med posameznimi območji precejšnje. Medtem ko so nekatera turistična središča zelo razvita, so se nekateri industrijski kraji in manjše občine soočali z izzivi prestrukturiranja gospodarstva, prometne obremenjenosti ali odseljevanja mladih,« je poudaril in dodal:
»Prav na tem področju smo v mandatu vlade dr. Roberta Goloba postavili odlične temelje za prihodnost: od Jesenic do Kranja se gradijo nova najemna stanovanja, ki bodo namenjena gorenjskim družinam, obnavljamo prometno infrastrukturo in veliko vlagamo v še boljšo povezljivost javnega prometa na Gorenjskem.«
Po njegovem mnenju je bila premalo izkoriščena tudi priložnost za še močnejše povezovanje gospodarstva, turizma in raziskovalnega okolja:
»Gorenjska ima veliko znanja in podjetniškega potenciala, ki bi ga lahko še bolje povezali in podprli,« je dodal.
V tem kontekstu izpostavlja investicije te vlade v obnovo osnovnih in srednjih šol po vsej Gorenjski, ne nazadnje na Brniku Lek oziroma Sandoz skupaj z državo investira v novo visokotehnološko tovarno.
Kot enega ključnih izzivov za regijo vidi prometno infrastrukturo in mobilnost.
»Gorenjska je zelo prometno obremenjena regija, zlasti zaradi tranzita in vsakodnevnih migracij proti Ljubljani. Zato so izboljšave železniških povezav in javnega prevoza ključne za prihodnost. Država ogromno vlaga v obe železniški progi, tako Jesenice - Nova Gorica kot Jesenice - Ljubljana, gorenjska avtocesta pa bo dobila nov izvoz Kranj sever.«
Drugi pomemben izziv je po njegovih besedah stanovanjska dostopnost za mlade.
»Zaradi razvoja turizma in bližine Ljubljane so cene nepremičnin v številnih krajih zelo visoke, kar mladim otežuje, da bi ostali v domačem okolju,« je opozoril in dodal, da so zato nova najemna stanovanja, ki jih država gradi v Kranju, Radovljici in na Jesenicah, izjemna pridobitev za mlade družine in spodbuda, da ostanejo doma.
Pomemben izziv vidi tudi v usklajevanju razvoja turizma z varovanjem narave. Kot pravi, ima Gorenjska izjemno občutljivo alpsko okolje, »zato mora razvoj turizma temeljiti na trajnosti, razpršitvi obiskovalcev in ohranjanju naravnih vrednot. Zato smo sprejeli spremembe zakonodaje na tem področju zakon o varovanju narave zdaj jasno določa, kdo lahko upravlja z naravnimi vrednotami in pod kakšnimi pogoji.«
Kaj je podčrtal?
Na vprašanje, za kaj bi se še posebej zavzemal, je odgovoril, da predvsem za izboljšanje prometnih povezav. Posebej izpostavlja posodobitev železniške infrastrukture in okrepitev javnega prevoza, kar bi razbremenilo ceste in izboljšalo kakovost življenja.
»Pomembno je tudi spodbujanje inovativnega gospodarstva, saj ima Gorenjska veliko uspešnih podjetij z visoko dodano vrednostjo. Z vlaganji v znanje, raziskave in digitalizacijo lahko regija še okrepi svojo konkurenčnost.«
Velik poudarek bi namenil tudi trajnostnemu turizmu, ki po njegovem prinaša razvoj lokalnim skupnostim, hkrati pa varuje naravno okolje, ali kot je dejal:
»Turizem mora ostati priložnost za ljudi, ki živijo v regiji, ne pa obremenitev za prostor.«
Za konec pa je ogovarjal še na vprašanje, kateri konec Gorenjske mu je najbolj pri srcu. Povedal je, da bi težko izpostavil le enega.
»Gorenjska je ena najlepših slovenskih regij. Pravzaprav je izjemna v celoti - od mest, kot so Kranj, Jesenice, Tržič in Škofja Loka, do alpskih dolin, kot so Bohinj, Zgornjesavska dolina in območje okoli Bleda. Vsak konec ima svoj značaj, zgodovino in naravne lepote.«
Sklene, da prav ta raznolikost predstavlja največje bogastvo regije, saj združuje močno industrijsko tradicijo, podjetništvo, vrhunski turizem in izjemno naravno dediščino.
»Me pa vedno znova navduši pogled na Julijske Alpe in Triglav. Ta del Slovenije najbolje ponazarja, kako izjemna je naša narava. Hkrati pa nas opominja, kako pomembno je, da takšno dediščino ohranimo tudi za prihodnje generacije,« je še izpostavil kot zaključno misel.
