Mestna občina Kranj je na Gaštejskem klancu odkrila spominsko ploščo in informativno tablo v spomin na človeka, ki je zaznamoval podobo mesta.
Mestna občina Kranj je 8. oktobra na Gaštejskem klancu odkrila spominsko ploščo in informativno tablo v spomin na gradbenika Josipa Slavca (1901–1978).
Slovesnost je potekala ob 125. obletnici Slavčevega rojstva, v sodelovanju z njegovimi sorodniki pa so počastili človeka, katerega dela so nerazdružljivo vpeta v podobo Kranja in širšega slovenskega prostora.
Pionir slovenskega gradbeništva
Josip Slavec je med obema svetovnima vojnama ustanovil eno od največjih slovenskih gradbenih podjetij, ki je v treh desetletjih zgradilo približno 80 mostov, številne ceste, vile, hotele ter tovarniške in vojaške objekte po vsej Sloveniji. Sedež podjetja je bil na Slavčevem domu, kjer danes deluje Ljudska univerza Kranj. Med drugo svetovno vojno je podjetje gradilo kranjske rove, obnavljalo porušene mostove in vzdrževalo ključne prometne povezave.
Po letu 1945 je Slavec vodil prenovo slovenskih cest, železnic in mostov. Njegovo nacionalizirano podjetje je postalo jedro gradbenega podjetja Gradis, sam pa je nadzoroval gradnje pri arhitektu Edvardu Ravnikarju. Oporni zid na Gašteju, ki označuje vhod v Kranj iz smeri Labore, je zgradil med letoma 1936 in 1938.
Župan: zaslužil bi si naziv častnega občana
»Če bi Josip Slavec živel v današnjem času, bi se mu Kranj poklonil za vse, kar je ustvaril in zapustil mestu, z najvišjim priznanjem – nazivom častnega občana. Gaštejski klanec predstavlja lep vhod v Kranj in odpira čudovit pogled na kranjsko veduto. S svojo trdnostjo še danes priča o znanju in mojstrstvu graditeljev tistega časa. Naj bo današnje obeležje zahvala za vse, kar je zapustil Kranju.«
Matjaž Rakovec, župan Kranja, je na slovesnosti izpostavil, da so Slavčevi objekti del vsakdanjega življenja Kranjčanov še danes – v njih delajo, živijo in se mimo njih sprehajajo.
Slovesnost z bogatim programom
Na slovesnosti so o Slavčevem delu spregovorili njegovi sorodniki, vnuk Aleš Slavec in njegova žena Zvonka Zupanič Slavec.
Pomen Slavčevega dela za gradnjo in ohranjanje stavbne dediščine je izpostavila Renata Pamić iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, muzejsko plat njegove zapuščine pa je predstavila Monika Rogelj iz Gorenjskega muzeja. Za glasbeni in plesni program je poskrbela Glasbena šola Kranj.
