Alenka Bratušek je bila kandidatka Svobode, Tea Košir pa Demokratov.
Gorenjska je dobila enajst poslancev, a pogled na njihove rezultate razkrije precej več kot le seznam imen. Pokaže razmerja moči, razlike v podpori in predvsem logiko volilnega sistema, ki marsikoga bega.
Med gorenjskimi izvoljenimi je največ glasov prejel Alenka Bratušek (Svoboda), ki je v Kranju zbrala 9746 glasov. To ni le najvišji rezultat v regiji, temveč tudi eden najmočnejših v državi.
Sledi Andrej Kosec (SDS) s 6323 glasovi, kar ga uvršča med najbolj uspešne kandidate na nacionalni ravni, nato Žan Mahnič (SDS) s 5083 glasovi in Sandra Gazinkovski (Svoboda) s 4102 glasovi.
Borut Sajovic (Svoboda) je prejel 2491 glasov, Janez Žakelj (NSi / SLS / Fokus) 2177 in Marjetka Šmid (NSi / SLS / Fokus) 2081 glasov. Na spodnjem delu lestvice sta Tina Brecelj (Levica / Vesna) s 1013 glasovi in Tea Košir (Demokrati Anžeta Logarja) s 1007 glasovi.
Razlike so izrazite. Med Bratušek in najslabše uvrščenima izvoljenima kandidatoma je skoraj desetkratna razlika v podpori. A še bolj zgovoren je pogled na celotno državo.
Največ glasov med vsemi izvoljenimi poslanci je prejel Robert Golob (Svoboda), ki je v Ljubljani zbral 11.272 glasov. Za njim je Alenka Bratušek z 9746 glasovi, tik za njo Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) s 9734 glasovi, nato Klemen Boštjančič (Svoboda) z 9587 glasovi. Na petem mestu je Janez Janša (SDS), ki je v Velenju prejel 9185 glasov.
Na drugi strani lestvice pa so zgodbe, ki najbolj jasno razkrivajo posebnost slovenskega volilnega sistema. Med izvoljenimi poslanci so tudi takšni z bistveno manjšim številom glasov. Mojca Žnidarič (Demokrati) je v Ormožu prejela 899 glasov, Katja Kokot (Resni.ca) v Mariboru 895, Aleksander Štorek (Resni.ca) v Celju 826, Vladimir Šega (Levica in Vesna) v Mariboru 823, najmanj pa Nedeljko Todorović (Resni.ca), ki je v Ljubljani zbral 716 glasov.
Prav slednji rezultat najbolj nazorno pokaže, da v Sloveniji absolutno število glasov ni odločilno. Volilni sistem deluje dvostopenjsko. Najprej se mandati razdelijo med stranke glede na njihov skupni rezultat, šele nato se znotraj posamezne liste določi, kateri kandidati bodo sedeže tudi dejansko zasedli.
Kandidati tako ne tekmujejo neposredno med seboj na ravni države, temveč predvsem znotraj lastne stranke.
To pomeni, da lahko nekdo v parlament pride z okoli tisoč glasovi, medtem ko drugi z več tisoč glasovi ostane brez mandata.
