NIJZ je raziskal, kako zdravi smo Slovenci.
Na prvi pogled delujeta kot sinonim za zdravje: Kranjska Gora in Bohinj, obdana z naravo, kjer je gibanje del vsakdana in zrak ostaja čist. A najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) razkrivajo bolj zapleteno sliko. Kaj pravijo podatki raziskave Zdravje v občini, ki jo je izvedla omenjena inštitucija?
V Kranjski Gori izstopa nadpovprečna telesna pripravljenost otrok - indeks znaša 60,2, kar je precej nad slovenskim povprečjem (49,4).
Toda ob tem se kažejo tudi manj spodbudni kazalniki. Prebivalci so v povprečju na bolniški odsotnosti 22,2 dni na leto, kar presega slovensko povprečje (20,5).
Še bolj izstopajo bolezni srca: stopnja srčne kapi znaša 2,4 na 1000 prebivalcev, medtem ko je državno povprečje 1,9. Podobno velja za starejšo populacijo, kjer zlomi kolka dosegajo 7,5 na 1000 prebivalcev (Slovenija 6,0).
Na drugi strani pa so nekateri kazalniki za Občino Kranjska Gora ugodnejši. Delež prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji je nižji (5,4 odstotka proti 8,2 odstotka v Sloveniji), prav tako je manj poškodb v prometu (0,9 na 1000). Stopnja samomorov je pod povprečjem (13 na 100.000 prebivalcev, Slovenija 18).
Kljub temu pa izstopa visoka prekomerna prehranjenost odraslih (64,7 odstotka), kar presega državno raven (59,8 odstotkov), ter tudi višji delež uporabe marihuane (27 odstotkov).
V Bohinju boljša telesna teža, a več tveganega vedenja
Tudi to gorenjsko občino zaznamuje visoka telesna pripravljenost otrok (60), kar je občutno nad slovenskim povprečjem (49,4). Ob tem izstopa tudi nižja prekomerna prehranjenost odraslih (57 odstotkov), ki je pod državnim povprečjem (59,8 odstotkov).
Na drugi strani pa številke hitro pokažejo manj spodbudno realnost. Bolniška odsotnost dosega 23,6 dneva na leto, kar je ne le nad državnim povprečjem (20,5), temveč tudi več kot v Kranjski Gori.
Podobno kot tam je tudi v Bohinju stopnja srčne kapi 2,4 na 1000 prebivalcev, kar potrjuje, da gre za širši regionalni vzorec.
Največja razlika pa se pokaže pri vedenjskih tveganjih. Bohinj izstopa po višjem deležu prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji. Ta znaša 10,5 odstotka (Slovenija 8,2 odstotka). Tudi delež poškodb v prometu je višji in znaša 1,2 na 1000, medtem ko je slovensko povprečje 1,0 na 1000, prav tako pa beležijo več bolezni, neposredno povezanih z alkoholom (2,5 na 1000, Slovenija 1,6 na 1000).
Tudi pri duševnem zdravju podatki niso spodbudni. Stopnja samomorov znaša 16 na 100.000 prebivalcev, kar je sicer pod slovenskim povprečjem (18), a višje kot v Kranjski Gori (13).
Ko podatke postavimo drug ob drugega, se pokaže, da imata Kranjska Gora in Bohinj kljub podobnemu alpskemu okolju presenetljivo različen zdravstveni profil. Obe občini zaznamuje nadpovprečna bolniška odsotnost ter višja stopnja srčne kapi.
Hkrati izstopa zelo dobra telesna pripravljenost otrok, za obe občini velja tudi nadpovprečna odzivnost v Programu Svit, medtem ko presejanost v Programu Zora v obeh občinah zaostaja za državnim povprečjem.
Kje so še razlike?
Kranjska Gora se kaže kot varnejše okolje z vidika prometa in nižjo stopnjo samomorilnosti, vendar jo zaznamujejo večje težave, povezane s staranjem prebivalstva, predvsem več zlomov kolka in višja prekomerna prehranjenost odraslih.
Bohinj na drugi strani izstopa z ugodnejšim prehranskim profilom - pretežkih odraslih je manj, a hkrati kaže več tveganega vedenja, zlasti na področju alkohola in prometne varnosti.
