Po poletnih spremembah je prevzel odgovornost tudi za člansko ekipo jeseniških hokejistov. Pogovarjali smo se o vrnitvi Roberta Saboliča, ciljih sezone in prihodnosti hokeja pod Mežaklo.
Miha Rebolj že vrsto let vodi jeseniški mladinski hokej, po poletnih organizacijskih zapletih in odhodu prejšnjega vodstva pa se je s sodelavci lotil še priprave članske ekipe Hokejskega društva Jesenice.
Čeprav so morali številne odločitve sprejeti v kratkem času, v novo sezono vstopajo z visokimi športnimi cilji.
V ekipo se je vrnil Robert Sabolič, pridobili ste še nekaj izkušenih igralcev. Kako vam je uspelo sestaviti moštvo?
»Zelo smo veseli, da smo pridobili tri reprezentante, med njimi seveda Roberta Saboliča. Igralcem smo predstavili vizijo, ki jo imamo za jeseniški hokej, in hitro smo našli skupni jezik. Pri Robertu je bilo pomembno tudi to, da si je po približno šestnajstih letih igranja v tujini želel biti bližje domu in družini.«
V ekipi je tudi branilec, ki je doslej igral v Ameriki. Kaj pričakujete od njega?
»Zanj bo to prva sezona v Evropi. Želel si je priti sem in se pokazati. Mislim, da bo na Jesenicah dobil dobro priložnost, da dokaže svoje sposobnosti. Veseli smo, da se nam je pridružil, in verjamemo, da bomo z njim uspešni.«
Poleti se je vodstvo članskega hokeja na Jesenicah znašlo v zahtevnem položaju. Kako ste se vključili v to zgodbo?
»Predsednik Gregor Goričar nas je povabil k sodelovanju pri strokovnem delu. Na ta del smo bili pripravljeni in po premisleku smo ponudbo sprejeli. Nato so se stvari odvile, kot so se. Sredi julija smo bili postavljeni pred dejstvo, da je treba organizirati člansko ekipo za nastop v alpski ligi in državnem prvenstvu.
Ker smo v jeseniški hokej že dolgo vpeti, odločitev po eni strani ni bila težka. Po drugi strani smo se dobro zavedali, koliko dela in odgovornosti prinaša. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da sezono uspešno izpeljemo tako športno kot organizacijsko.«
Ste imeli sploh dovolj časa, da se odločite in pripravite na novo vlogo?
»Veliko časa ni bilo. Obvestilo smo dobili sredi poletja in odločitev je bilo treba sprejeti skoraj čez noč. Potem je bilo treba takoj začeti delati, saj začetek sezone ni čakal na nas.«
Kakšno je finančno izhodišče za sezono? So dogovori, ki ste jih sklenili, uresničljivi?
»Dogovorov, ki smo jih sklenili, se nameravamo držati. Pogovarjamo se z obstoječimi sponzorji in delamo tudi na tem, da bi k sodelovanju pritegnili nove. Jeseniški hokej je institucija, ne le v našem mestu, ampak tudi v širši regiji. Upamo, da bodo to prepoznali partnerji in da se bodo v velikem številu vrnili tudi gledalci.«
Kaj lahko navijači pričakujejo od ekipe na ledu?
»Mislim, da imamo dobro mešanico starejših, izkušenih igralcev in mladih hokejistov. Želimo igrati dinamičen hokej. V alpski ligi je naš cilj uvrstitev v končnico, v državnem prvenstvu pa finale in boj za najvišje mesto. Takšna pričakovanja so na Jesenicah razumljiva.«
Dolgo ste povezani z delom z mladimi. Je danes otroke težje pripeljati v hokej kot nekoč?
»Zagotovo je drugače kot pred tridesetimi leti. Spremenili so se družba, tehnologija in način življenja. Otroke je težje pritegniti k športni dejavnosti, s podobnimi izzivi pa se verjetno srečujejo tudi v drugih športih.
Vsako leto iščemo nove pristope, kako nagovoriti predvsem starše, da pripeljejo otroke v dvorano Podmežakla. Želimo jim pokazati, da je to dobro okolje, v katerem se otrok lahko zdravo razvija, ne samo kot športnik, ampak tudi kot človek. Včasih smo pri tem uspešnejši, drugič manj, vendar se trudimo.«
Drugo vprašanje so stabilni finančni viri. Že dolgo opozarjamo, da bi potrebovali ureditev, ki bi podjetja bolj spodbujala k vlaganju v šport. Pomembno vlogo imajo tudi občine s svojimi letnimi programi športa. Hokej je zaradi ledene infrastrukture posebej zahteven.«
Zakaj je po vašem mnenju podpora klubom tako pomembna tudi za reprezentančni hokej?
»Vsaka zveza in vsaka reprezentanca sta odvisni od klubov, v katerih igralci odraščajo. Če klubi nimajo dobrih pogojev za delo, tudi reprezentančnih uspehov dolgoročno ne more biti. Zato upam, da bomo v prihodnje na tem področju naredili korak naprej.«
Se zanimanje nekdanjih igralcev za jeseniški hokej prenaša tudi na njihove otroke?
»Da. Kar nekaj nekdanjih igralcev je svoje otroke pripeljalo v hokejsko šolo, česar smo zelo veseli. Pomembno je tudi, da se nekateri po koncu igralske kariere odločijo za trenersko delo. Veliko trenerjev pri naših mlajših selekcijah je nekdanjih igralcev. Poznajo hokej in okolje, zato lahko mladim veliko dajo.«
Pri kateri starosti je najbolje začeti? Je začetek v osnovni šoli že pozen?
»Za hokej je začetek v osnovni šoli lahko že nekoliko pozen. V našo hokejsko šolo vabimo otroke od tretjega ali četrtega leta starosti. Najprej je pomembno, da spoznajo led, se naučijo drsati in se zabavajo. Ko so stari sedem ali osem let, imajo lahko že lepo osnovo, na kateri potem gradijo hokejsko znanje.«
Imate v mlajših selekcijah dovolj igralcev?
»Tekmovalne kategorije imamo dobro zapolnjene. Mlajši igralci izkušnje pridobivajo na turnirjih po Sloveniji, udeležujemo pa se tudi mednarodnih turnirjev. Tako se s tekmovanji srečajo postopoma, še preden pridejo v starejše kategorije.«
Kje vidite največje težave slovenskega klubskega hokeja?
»Velika izziva sta infrastruktura in financiranje. Pri infrastrukturi imajo pomembno vlogo lokalne skupnosti, saj se morajo odločiti za naložbe v ledene objekte. Prepričan sem, da je v Sloveniji še nekaj okolij, kjer bi se ob ustreznem objektu hokej lahko razvijal.