Poletje prinaša ne le sonce in sprostitev, ampak tudi insekte, ki lahko resno ogrozijo zdravje. Nekateri prenašajo bolezni, drugi sprožijo življenjsko nevarne alergijske reakcije.
Med julijem in septembrom je v slovenskih krajih največ komarjev, muh, mušic, os, čebel, sršenov in klopov. Večina teh stikov je neprijetnih, a tudi nenevarnih. Nekateri pa so lahko usodni.
Kateri insekti so resnično nevarni, kje v Sloveniji prežijo in kako se pred njimi zaščititi?
Klopi: Tiha grožnja v gozdu in na vrtu
Med vsemi poletnimi insekti so klopi tisti, ki v Sloveniji povzročajo največ dokumentiranih zdravstvenih posledic. Klopni meningoencefalitis je resna virusna bolezen, ki jo prenašajo okuženi klopi.
V Sloveniji je med boleznimi, ki jih prenašajo klopi, najpogostejša lymska borelioza, ki se pojavlja po celi državi – na leto zanjo zboli med 3000 in 7000 obolelih. Poleg tega klopi prenašajo tudi klopni meningoencefalitis, zaradi katerega v Sloveniji vsako leto zboli okoli 100 ljudi. Nekaterim okužba povzroči trajno invalidnost, v najhujših primerih pa lahko vodi tudi v smrt.
Klopni meningoencefalitis, ki lahko pri obolelem pusti hude posledice, kot je invalidnost ali celo smrt, je mogoče preprečiti s pravočasnim cepljenjem.
Specifičnega zdravila za klopni meningoencefalitis ni. Lajšati je mogoče le simptome in nuditi podporno zdravljenje, zato je toliko bolj pomembna preventiva, zlasti cepljenje.
Precepljenost v Sloveniji nizka
Kljub resnosti bolezni je precepljenost v Sloveniji nizka. Čeprav Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi, je precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu nizka.
»Med splošno populacijo je z enim odmerkom cepljenih okoli 16 odstotkov ljudi, redno pa se cepi med sedem in osem odstotkov prebivalcev,« poročajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Klopi naseljujejo predvsem gozdno podrast, vlažne mešane gozdove, travnike in grmovja, a jih najdemo tudi na otroških igriščih in domačih vrtovih. Največ jih je do nadmorske višine 600 metrov, v višjih legah pa jih je manj. Ker ima klopova slina anestezijski učinek, vboda pogosto ne čutimo.
Zato je po vsakem obisku narave nujen skrben pregled celega telesa, zlasti za ušesi, pod pazduho, na dimljah in lasišču. Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča, da smo pozorni na simptome klopnega meningoencefalitisa, tudi če klopa nismo opazili, saj ga približno tretjina bolnikov sploh ne zazna.
Tigrasti komar: Invazivec, ki se širi
Z visokimi temperaturami so se prebudili tudi tigrasti komarji, ki jih pred leti v naših krajih še nismo poznali, danes pa postajajo vse bolj razširjeni in nevarni – ne le za ljudi, temveč tudi za hišne ljubljenčke.
Zaradi podnebnih sprememb, blažjih zim in vse pogostejših poletij z obilico padavin se komarji širijo po vsej Sloveniji. Aktivni so od pomladi do pozne jeseni, ob visokih temperaturah in vlagi pa se njihova populacija še povečuje.
Tigrasti komarji prenašajo nevarni virus čikungunja, ki se pojavlja v državah jugozahodnega Indijskega oceana in Indiji ter lahko človeka položi v posteljo za več tednov.
V zadnjih letih je v Sloveniji največ težav prav s to tujerodno vrsto komarja iz jugovzhodne Azije – največ jih je na Obali, v Vipavski dolini ter okolici Nove Gorice. Invazivna vrsta tigrastega komarja, ki širi viruse denge, zika in čikungunja, se je udomačila že v 13 evropskih državah, med drugim v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.
Napada predvsem samica, ki pika v spodnje dele telesa – noge in stopala – saj živi le pet centimetrov od tal. Tigrasti komarji so majhna vrsta komarja, ki ne brenči, zato pogosto pičijo povsem neopazno. Telo je dolgo okoli en centimeter, ime pa so dobili po temni obarvanosti z značilnimi belimi črtami.
Ose, čebele in sršeni - nevarnost za alergike
Piki žuželk, kot so čebele, ose in sršeni, so v Sloveniji pogost sprožilec anafilaksije, zlasti poleti. Za večino ljudi je pik boleč in neprijeten, za nekatere pa je lahko usoden.
Po podatkih strokovnjakov tri do pet odstotkov ljudi enkrat v življenju doživi sistemsko alergijsko reakcijo po piku ose, čebele ali sršena. Strupi žuželk, med katerimi prevladujejo ose in čebele, so med najpogostejšimi sprožilci anafilaksije v srednji Evropi. Pik žuželke v ustno votlino ali žrelo je resno stanje, ki ogroža življenje – zato strokovnjaki opozarjajo: na prostem ne pijmo iz pločevink, pijačo raje prelijmo v kozarec.
Pri bolnikih, ki so po piku čebele ali ose doživeli hudo anafilaktično reakcijo, je na voljo specifična imunoterapija. Če ste že kdaj doživeli hujšo alergijsko reakcijo po piku, se posvetujte z zdravnikom.
Kako se zaščititi?
Pred klopi:
- Na sprehodih in izletih v naravo se zaščitimo s primernimi oblačili, ki pokrijejo čim več kože – dolge hlače, dolgi rokavi, stisnjeni na zapestjih in gležnjih – in zaprtimi čevlji. Oblačila naj bodo svetla, da klope lažje opazimo in odstranimo.
- Po vsakem obisku narave preglejte celotno telo in oblačila.
- Cepite se proti klopnemu meningoencefalitisu.
Pred tigrastimi komarji:
- Za preprečevanje širjenja in povečevanja številčnosti tigrastih komarjev je zelo pomembno, da v okolici svoje hiše, na njivah in pokopališčih redno praznite posode z vodo.
- Komarji lažje zaznajo temne barve, zato poleti raje nosite svetla oblačila.
- Najpogosteje uporabljena zaščita so repelenti v obliki razpršil, krem ali gelov. Najpogosteje uporabljena sestavina je sintetična učinkovina DEET, ki nudi dolgotrajno zaščito.
Pred osami, čebelami in sršeni:
- Izogibajte se sladkim živilom in napitkom na prostem ter nosite svetla oblačila z dolgimi rokavi.
- Če opazite gnezdo, se mu raje izognite in pokličite strokovnjaka za odstranjevanje.
- Če ste že kdaj doživeli hujšo alergijsko reakcijo po piku, nosite predpisani adrenalinski samoinjektor.
Kdaj takoj poklicati 112?
V primeru hude alergijske reakcije po piku insekta se v nekaj minutah grlo zoži, krvni tlak pade, dihanje postane težko.
Znaki, ki zahtevajo takojšen klic na 112, so otekanje grla ali ustnic, težko dihanje, omotica, padec krvnega tlaka in izguba zavesti.
Pri sumu na okužbo s klopnim meningoencefalitisom – ki se kaže z vročino, glavobolom in utrujenostjo – čim prej poiščite zdravniško pomoč, tudi če klopa niste opazili.
