Močno razbijanje srca, občutek pomanjkanja zraka, mravljinčenje in stiskanje v prsih lahko človeka močno prestrašijo. Psihologinja Alenka Rant pojasnjuje, kaj se ob napadu panike dogaja v telesu in kako se odzvati.
Napad panike je lahko ena najbolj intenzivnih izkušenj strahu. Pojavi se lahko v trgovini, avtomobilu, na sestanku ali celo sredi noči. Človek lahko dobi občutek, da se bo onesvestil, doživel srčni infarkt ali izgubil nadzor.
Kot pojasnjuje Alenka Rant, univ. dipl. psihologinja, se ob napadu sproži telesni odziv »boj ali beg«. Srce začne hitreje utripati, dihanje se pospeši, mišice se napnejo, pojavijo pa se lahko tudi omotica, tresenje, mravljinčenje, slabost in občutek stiskanja v prsih.
Strah lahko simptome še okrepi
Težava nastane, ko se človek prestraši prav teh telesnih odzivov. Hitrejše bitje srca lahko razume kot znak nevarnosti, zaradi strahu pa se telesni odziv še okrepi in nastane začaran krog.
Napad lahko sprožijo stres, težko življenjsko obdobje, spomin na bolečo izkušnjo, kofein ali druge psihoaktivne snovi, lahko pa se pojavi tudi brez očitnega razloga.
Pomembna težava je lahko tudi strah pred ponovitvijo. Zaradi njega se nekateri začnejo izogibati vožnji, trgovinam, sestankom ali drugim situacijam, v katerih so napad že doživeli.
Namesto boja sprejemanje
Rantova svetuje, da panike ne poskušamo na silo ustaviti. Bolj ko spremljamo telesne občutke in jih skušamo nadzorovati, več pozornosti jim namenjamo.
Napad primerja z valom, ki se dvigne, nekaj časa vztraja in nato začne popuščati. Namesto boja proti njemu svetuje sprejemanje občutkov in nadaljevanje dejavnosti, če je to mogoče.
Pri dihanju pa ni najpomembnejši globok vdih. Več pozornosti je smiselno nameniti počasnemu in nenapornemu izdihu do konca.
Če se panični napadi ponavljajo, če človek veliko časa preživi v strahu pred naslednjim napadom ali se zaradi njih začne izogibati vsakodnevnim dejavnostim, avtorica svetuje strokovno pomoč.
Ob prvem takšnem napadu oziroma kadar ni jasno, ali gre res za paniko, pa je priporočljiv obisk zdravnika, saj imajo lahko podobne simptome tudi nekatera telesna stanja. Ob močni bolečini v prsih, ki ne popusti, je treba poiskati nujno medicinsko pomoč.
Nasvete je pripravila psihologinja Alenka Rant v okviru projekta SIDRO, ki ga izvaja Razvojna agencija Zgornje Gorenjske. Projekt sofinancirajo občine Bohinj, Bled, Gorje, Radovljica in Kranjska Gora.
