Občina želi na centralnem parkirišču pri policijski postaji zgraditi trgovski center z dvoetažno podzemno garažno hišo, s čimer bi uredili parkirišča in razširili trgovsko ponudbo; predlog sprememb je v postopkih.
Občina Kranjska Gora na območju obstoječega centralnega parkirišča na ploščadi pri policijski postaji načrtuje gradnjo trgovskega centra z garažno hišo. Na ta način bi Kranjska Gora hkrati dobila urejena parkirišča in trgovsko ponudbo, ki je v kraju zlasti v času turistične sezone močno primanjkuje.
Načrt in javna razgrnitev
Uresničevanja projekta se je občina lotila s pripravo sprememb občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje pod Vitrancem. Leta 2016 sprejeti prostorski akt je na mestu obstoječega centralnega makadamskega parkirišča predvideval gradnjo garažne hiše, s spremembo pa želijo v prostor hkrati umestiti manjši trgovski center, ki bi vključeval trgovino, turističnoinformacijski center, bar in javno podzemno garažno hišo.
Od 10. marca do 10. aprila je potekala javna razgrnitev gradiva, na katerega, kot je povedal direktor kranjskogorske občinske uprave Robert Klinar, ni bilo pripomb.
»Javnost je pobudo oziroma namero občine sprejela zelo dobro,« je dejal. Predlog sprememb prostorskega akta gre tako v nadaljnje postopke in na občini upajo, da bo sprejet še letos.
Pot do investitorja
Umestitev v prostor bo prvi korak k uresničitvi projekta, za katerega še ni povsem jasno, kako se ga bodo na občini lotili. Klinar je pojasnil, da bodo bodisi šli v javno-zasebno partnerstvo ali pa v kakšen drug model sodelovanja s katero od trgovskih hiš.
Potencialni investitorji se za projekt že zanimajo, občina pa bo dejanskega investitorja izbrala prek javnega razpisa.
Manjka trgovska ponudba
V občinski upravi želijo s tem projektom rešiti tudi problematiko pomanjkanja trgovske ponudbe v Kranjski Gori.
»Trenutna ponudba ne zadovoljuje potreb lokalnega prebivalstva, še posebej ne v turističnih konicah, ko je na našem območju še dvakrat več populacije kot običajno,« je izpostavil Klinar in pojasnil, da prebivalci težko pridejo že do osnovnih živil.
Arhitektura in parkiranje
Glede na novo začrtan projekt bo objekt v pritličju namenjen trgovski dejavnosti s spremljajočimi dejavnostmi, to je turistično-informacijskim centrom in gostinsko dejavnostjo.
Pod objektom bo dvoetažna podzemna garažna hiša, nekaj parkirnih mest pa bo tudi še na površini, kjer je načrtovana tudi ureditev zelenih površin.
Bojazen glede parkirnih mest
Ob spremembi načrtovane prostorske ureditve se v Kranjski Gori sicer pojavljajo bojazni, da bi se obstoječo število parkirnih mest, na katerih sedaj lahko parkira okoli 600 vozil, bistveno zmanjšalo.
Število parkirnih mest
Klinar je zagotovil, da parkirnih mest ne bo manj, kot jih je sedaj. »Številke ostajajo v približno enakem okviru, kot so bile predvidene za prejšnji projekt,« je povedal.
Je pa pojasnil, da se trenutno na makadamskem parkirišču parkira tudi na kmetijskih zemljiščih, medtem ko je na stavbnih zemljiščih dejansko okoli 460 parkirnih mest in toliko naj bi jih bilo po njegovih besedah tudi po novi ureditvi.
Prihodnji hoteli
V prihodnje pa bo parkirnih mest na tem območju še več, saj je pod Vitrancem v načrtu tudi gradnja novih hotelov, ki bodo imela svoja parkirišča. Vseh skupaj bo predvidoma med 700 in 800.
Stališče Turizma
Da z ureditvijo trgovskega centra z garažno hišo javnih parkirnih mest ne bo manj, računa tudi direktor Turizma Kranjska Gora Luka Vrančič. Veseli ga, da bo parkirišče potem bolj urejeno, zato v načrtovanem projektu vidi pozitivne učinke.
Trajnostna mobilnost
Se bodo pa v Kranjski Gori še naprej soočali s pomanjkanjem parkirnih mest ob vrhuncih turistične sezone in večjih športnih prireditvah. Kot je izpostavil Vrančič, zaradi tega ponujajo trajnostno mobilnost.
»Pri tem smo večinoma uspešni, še posebej v vrhuncu sezone z avtobusnimi prevozi, ki so za naše goste brezplačni,« je dejal.
Dolgoletna rešitev
Klinar je dodal, da bi bila dolgoročna rešitev za prometne zagate v Zgornjesavski dolini ureditev velikega centralnega parkirišča na ustju doline na Hrušici. Od tod bi lahko ljudje pot v dolino nadaljevali s kolesom po kolesarski stezi ali pa z javnim prevozom, s katerim bi pokrivali najbolj kritična območja, denimo dolino Vrata in prelaz Vršič.
