Nacionalni inštitut za javno zdravje v letu 2025 beleži povečano število vnešenih primerov bolezni, ki jih prenašajo komarji, med njimi denge, čikungunje in zike.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2025 prejel več prijav importiranih primerov nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo komarji.
Gre predvsem za dengo, čikungunjo in ziko, bolezni, ki so razširjene v tropskih in subtropskih predelih sveta, v Slovenijo pa jih potniki vnesejo po vrnitvi s potovanj.
Po podatkih nacionalnega inštituta se Slovenci najpogosteje okužijo med potovanji po Jugovzhodni Aziji, Indiji, Afriki ter Srednji in Južni Ameriki.
Lokalnega prenosa teh bolezni v Sloveniji doslej niso potrdili, so pa primeri že bili zabeleženi v nekaterih drugih evropskih državah.
Kaj je denga?
Denga je virusna vročinska bolezen, ki jo prenašajo komarji rodu Aedes, predvsem Aedes aegypti in Aedes albopictus. Po okužbi se simptomi običajno pojavijo v treh do štirinajstih dneh.
Med najpogostejšimi so visoka vročina, hud glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter izpuščaj.
Specifičnega zdravila za dengo ni, zdravljenje je podporno. Okrevanje lahko traja več tednov, pri manjšem delu bolnikov pa se stanje lahko tudi zaplete.
Kaj je čikungunja?
Čikungunja je prav tako virusna bolezen, ki jo prenašajo komarji Aedes.
Zanjo so značilne visoka vročina, izpuščaj ter predvsem zelo izrazite bolečine v sklepih, ki lahko vztrajajo več tednov ali celo mesecev.
Bolezen je zelo redko smrtna, lahko pa močno vpliva na kakovost življenja obolelih. Zdravila ni, zdravljenje poteka simptomatsko.
Kaj je zika?
Virus zika se večinoma prenaša z vbodom okuženega komarja, možen pa je tudi prenos s spolnimi stiki ali transfuzijo krvi.
Okužba pogosto poteka brez izrazitih simptomov ali zelo blago.
Posebej nevarna je za nosečnice, saj lahko povzroči resne okvare ploda. Prav zato nacionalni inštitut opozarja, da naj nosečnice pred potovanji na ogrožena območja poiščejo strokovni nasvet.
Kje preži največje tveganje?
Vse tri bolezni so endemične v tropskih in subtropskih območjih, predvsem v Aziji, Afriki, Srednji in Južni Ameriki ter na nekaterih pacifiških otokih. Potniki se lahko okužijo v tujini, simptomi pa se pogosto pojavijo šele po vrnitvi domov.
Kako se lahko zaščitite?
Ker cepiv za večino teh bolezni ni, je zaščita pred piki komarjev ključna.
Nacionalni inštitut potnikom svetuje:
- nošenje oblačil z dolgimi rokavi in hlačnicami, zlasti zjutraj in zvečer,
- uporabo repelentov z 20–30 odstotki DEET (nosečnice in otroci naj se prej posvetujejo z zdravnikom),
- uporabo mrež proti komarjem in insekticidov v zaprtih prostorih,
- bivanje v nastanitvah z dobro zaščito proti komarjem (klimatsko hlajenje, mreže na oknih),
- posvet z epidemiologom Nacionalnega inštituta za javno zdravje pred potovanjem,
- ureditev zdravstvenega zavarovanja in potovalne lekarne.
V primeru suma na okužbo z dengo naj se obolela oseba dodatno zaščiti pred piki komarjev, da se zmanjša tveganje za nadaljnje širjenje bolezni.
