Zveza potrošnikov Slovenije je v okviru mednarodne primerjalne raziskave ugotovila, da so pametni telefoni danes bistveno lažje popravljivi kot baterijski sesalniki.
Nova primerjalna raziskava, ki jo je koordinirala Evropska potrošniška organizacija skupaj s šestimi nacionalnimi potrošniškimi organizacijami iz Avstrije, Danske, Francije, Nizozemske, Slovenije in Španije, je razkrila, kako globoko sega razlika med reguliranimi in nereguliranimi kategorijami izdelkov.
Slovenijo je v projektu zastopala Zveza potrošnikov Slovenije.
Dve pravili, ki sta spremenili trg
Za razumevanje rezultatov je ključno vedeti, da za pametne telefone od junija 2025 velja uredba o ekodizajnu, ki od proizvajalcev zahteva konkretne obveznosti: navodila za popravila in rezervni deli morajo biti dostopni vsaj sedem let po nakupu, pet ključnih delov, vključno z baterijami, zasloni in zadnjimi pokrovi, pa mora biti na voljo neposredno potrošnikom.
Poleg tega mora vsak proizvajalec zagotoviti nadgradnje programske opreme in operacijskega sistema za vsaj pet let. Naprave dobijo tudi oceno popravljivosti od A do E, ki bo vidna na energijski nalepki.
Vzporedno je v veljavo stopila direktiva o pravici do popravila, ki jo morajo države članice prenesti v nacionalno zakonodajo do 31. julija 2026. Nova ureditev nadgrajuje obstoječi sistem zakonske garancije: potrošniki imajo pravico zahtevati popravilo ali zamenjavo izdelka, direktiva pa to pravico razširja tudi po izteku jamstvenega roka.
Direktiva zajema gospodinjske pripomočke, kot so pralni stroji, sesalniki in pametni telefoni, ki jih je tehnično mogoče popraviti. Proizvajalci bodo morali zagotoviti rezervne dele po razumnih cenah, prepovedano pa bo uporabljati tehnike, ki bi ovirale popravila.
Telefoni pred sesalniki: razlike so precejšnje
Rezultati primerjalne raziskave so pokazali, da so pri pametnih telefonih navodila za popravila bistveno bolj dostopna in podrobnejša, rezervni deli pa praviloma lažje dosegljivi kot pri sesalnikih. Kljub temu ostajajo stroški popravil visoki, kar zmanjšuje njihovo privlačnost za potrošnike.
Zveza potrošnikov Slovenije je v okviru raziskave pregledala uradne slovenske spletne strani večjih proizvajalcev. Pri mobilnih telefonih sta se najbolj izkazala Apple in Samsung, ki omogočata neposreden nakup številnih rezervnih delov, objavljata navodila za popravila in imata pregledno urejene spletne strani.
Pri nekaterih drugih proizvajalcih ni mogoče neposredno naročiti rezervnih delov na slovenskem trgu ali pa informacije o njih niso dovolj jasne.
»Evropska pravila očitno že prinašajo rezultate«
Pri baterijskih sesalnikih je slika še bolj neenotna. Nekateri proizvajalci omogočajo spletni nakup ključnih rezervnih delov, drugi potrošnike usmerjajo izključno na pooblaščene servise ali pa rezervnih delov za posamezne modele sploh ne ponujajo.
»Evropska pravila očitno že prinašajo rezultate, vendar pot do resnične pravice do popravila še ni končana. Za potrošnika ni pomembno le, da rezervni del obstaja, ampak da ga lahko hitro najde, preprosto naroči, dobi po razumni ceni in ga ob podpori jasnih navodil tudi varno zamenja.
Prav pri preglednosti ponudbe in dostopnosti informacij med proizvajalci še vedno opažamo velike razlike,« je poudaril Boštjan Okorn, vodja primerjalnega testiranja na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Slovenija ustvari 8,2 kilograma elektronskih odpadkov na prebivalca
V Sloveniji je leta 2024 nastalo približno 17.624 ton elektronskih in električnih odpadkov ali 8,2 kilograma na prebivalca. V primerjavi z letom 2020 se je količina teh odpadkov povečala za nekaj več kot 15 odstotkov.
Elektronski odpadki so trenutno najhitreje rastoča vrsta odpadkov na svetu, njihova količina pa narašča trikrat hitreje kot količina običajnih komunalnih odpadkov.
Po ocenah Evropske komisije potrošniki izgubijo približno 12 milijard evrov letno, ker blago nadomestijo, namesto da bi ga popravili.
Baterije zamenljive od 2027, seznam se širi
Nova pravila, ki bodo začela veljati leta 2027, od proizvajalcev zahtevajo, da morajo biti baterije v mobilnih napravah razmeroma enostavno odstranljive in zamenljive.
Da bodo popravila cenovno dostopnejša, bodo morale države članice uvesti najmanj en ukrep za spodbujanje popravil, kot so boni in skladi za popravilo, informacijske kampanje ter podpora za lokalne prostore, kjer bodo potekala popravila.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije podpirajo nadaljnjo širitev evropskih pravil o popravljivosti na druge skupine izdelkov. Boljša dostopnost rezervnih delov in popravil pomeni daljšo življenjsko dobo izdelkov, manj elektronskih odpadkov in nižje stroške za potrošnike.
