To konkretno vraževerje se je hitro razširilo po svetu.
Danes je petek, 13., datum, ki ga v številnih zahodnih kulturah spremlja vraževerje in občutek nelagodja. Podobno kot prepričanja o črni mački, hoji pod lestvijo ali razbitem ogledalu tudi ta datum pri nekaterih ljudeh vzbuja občutek, da prinaša nesrečo.
Petek 13 nastopi takrat, ko trinajsti dan v mesecu po gregorijanskem koledarju pade na petek. Takšen dan se pojavi vsaj enkrat na leto, lahko pa tudi trikrat. V povprečju se zgodi približno vsakih 212 dni.
V letu 2026 se bo petek, 13., pojavil kar trikrat in sicer v februarju, marcu in novembru.
Pri nekaterih ljudeh lahko ta datum povzroča celo tesnobo.
Zgodovinski zapisi
Prve pisne omembe povezave med petkom trinajstega in nesrečo segajo v 19. stoletje v Francijo. Leta 1834 je francoska literarna revija objavila zgodbo o sicilijanskem grofu, ki je na ta dan ubil svojo hčer.
Tudi v francoskem gledališkem delu iz istega obdobja lik pripisuje svoje nesreče dejstvu, da se je rodil na petek trinajstega.
Proti koncu 19. stoletja se je vraževerje razširilo tudi v Združene države Amerike. Tam je nekdanji vojaški častnik William Fowler ustanovil Klub trinajst, katerega namen je bil prav razbijanje vraževerij. Člani so se srečevali trinajstega dne v mesecu, hodili pod lestvijo in večerjali ob trinajsthodnem obroku, vse z namenom dokazati, da takšni simboli ne prinašajo nesreče.
Mitologija in religija
Korenine vraževerja pogosto povezujejo z mitologijo in religijo. V nordijski mitologiji se zgodba o nesrečnem številu 13 pojavi v pripovedi o bogovih, zbranih na banketu v Valhali.
Ko se nepovabljen pojavi Loki kot trinajsti gost, z zvijačo povzroči smrt boga Balderja.
Tudi v krščanski tradiciji ima število 13 simboliko nesreče. Na zadnji večerji je bilo namreč trinajst ljudi, med njimi tudi Juda Iškarijot, ki je izdal Jezusa.
Petek pa je v biblijskih zgodbah pogosto povezan z nesrečnimi dogodki, saj naj bi bil to dan, ko je bil Jezus križan.
Čeprav je petek trinajstega najbolj znan v zahodnem svetu, imajo druge države podobna vraževerja.
V Španiji in Grčiji velja za nesrečen dan torek, 13. V Italiji pa recimo nekateri za nesrečen datum štejejo petek, 17.
V Aziji se pogosto omenja drugačen primer. Na Japonskem in Kitajskem velja številka štiri za nesrečno, saj njen izgovor zveni podobno kot beseda za smrt.
