Postavitev pasti v gozdovih za spremljanje prisotnosti škodljivih organizmov.
V slovenskih gozdovih boste v prihodnjih tednih morda opazili nenavadne zelene, črne ali bele naprave, nameščene na drevesih.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obvešča, da bo Gozdarski inštitut Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije začel nameščati posebne pasti za spremljanje žuželk, ki spadajo med karantenske škodljive organizme rastlin.
Lastnike gozdov in sprehajalce prosijo, naj pasti ne odstranjujejo ali poškodujejo.
Zakaj so pasti sploh potrebne?
Z nameščenimi pastmi strokovnjaki ugotavljajo morebitno prisotnost žuželk, ki jih v Sloveniji doslej še niso zaznali, a bi lahko povzročile veliko škodo gozdnemu drevju.
Gre za tako imenovane karantenske škodljive organizme rastlin - bolezni in škodljivce gojenih ter samoniklih rastlin, ki v Evropski uniji niso prisotni oziroma so prisotni le v omejenem obsegu ter predstavljajo posebno tveganje.
Večinoma so to tujerodni organizmi, med njimi:
- japonski hrošč,
- kitajski kozliček,
- azijski kozliček,
- sibirska svilena kokljica
- in številne druge invazivne vrste.
Če se takšni organizmi vnesejo v novo okolje, lahko povzročijo obsežno škodo na gojenih in samoniklih rastlinah.
Posledice niso le gospodarske - prizadeti so lahko kmetijstvo, gozdarstvo, narava, biotska raznovrstnost in širša družba.
Pasti bodo nameščene do julija
Začasne pasti bodo na izbranih gozdnih območjih nameščene med marcem in julijem. Po zaključku spremljanja jih bodo odstranili najpozneje do oktobra 2026.
Za postavitev, redno vzdrževanje in odstranitev pasti skrbita Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije.
Vsaka past je jasno označena z obvestilno tablico, na kateri so navedeni kontaktni podatki odgovorne institucije.
Obvezni ukrepi na ravni Evropske unije
V Evropski uniji veljajo stroga pravila za preprečevanje vnosa in širjenja karantenskih škodljivih organizmov.
V Sloveniji izvajajo večletne preiskave za ugotavljanje njihove navzočnosti v naravi. Fitosanitarni pregledniki obenem izvajajo stalni nadzor nad:
- pridelavo rastlin,
- uvozom rastlin in rastlinskih proizvodov,
- nadzorovanimi predmeti,
- ter njihovimi premiki po Sloveniji.
Cilj je zgodnje odkrivanje morebitnih nevarnih vrst in hitro ukrepanje, še preden bi se te razširile.
