Po spremembi zakona o vladi v njej 14 ministrstev.
Državni zbor je na današnji seji z 49 glasovi za in štirimi proti izglasoval spremembo zakona o vladi, ki po predlogu SDS število ministrstev s sedanjih 19 krči na 14. Spremembo so poleg poslancev SDS podprli tudi v poslanskih skupinah NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice, kjer lahko po napovedih zdaj od SDS pričakujejo izhodišča za koalicijsko pogodbo.
Državni zbor sicer danes ni podprl predloga dopolnila, ki so ga vložili v poslanski skupini Levice in Vesne in s katerim bi sprememba zakona o vladi začela veljati 15. dan po objavi v uradnem listu, in ne naslednji dan po objavi v uradnem listu. Zakon sicer določa, da z dnem prisege ministrov, imenovanih po tem zakonu, preneha funkcija dosedanjim namestnikom ministrov in generalnemu sekretarju vlade.
Kakšne so spremembe?
Po spremembi zakona o vladi, ki so jo predlagali poslanci SDS, bo ta sestavljena iz 14 ministrstev. Področje dela se bo preselilo pod ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, oblikovalo se bo ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, doslej ločena izobraževalno-znanstvena področja se združujejo v ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, v skupno ministrstvo se združujeta tudi področje notranjih zadev in javna uprava.
Prav tako bodo v vladi še ministrstva za finance, za infrastrukturo in energetiko, za zdravje, za okolje in prostor, za pravosodje, za kmetijstvo, za kulturo, za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, za obrambo ter za zunanje in evropske zadeve.
Ob tem se v zakonu ohranja tudi minister brez resorja, pristojen za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prav tako se ohranja zakonska določba, po kateri ima lahko vlada ob omenjenem še največ dva ministra brez resorja, ki pomagata predsedniku vlade pri usklajevanju dela in opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil.
Zakon deležen kritik
Sprememba zakona je naletela na kritike zlasti zaradi združevanja področja dela in gospodarstva, predvsem v Levici in Vesni so bili kritični tudi do ukinjanja ministrstva za solidarno prihodnost.
V Svobodi in SD so medtem izpostavili, da mora imeti vsaka vlada proste roke, da si oblikuje ministrstva po svoje, in da bo odločilno delo posameznih resorjev.
Podporniki spremembe zakona pa so večinoma izpostavljali učinkovitost in racionalizacijo dela državne uprave, kar da je potrebno za odziv na geopolitične razmere.
Cilj je zmanjšati stroške državne uprave
Predlagatelji zakona so v predlogu izpostavili, da je njegov cilj vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, zmanjšati stroške državne uprave in povečati njeno učinkovitost. Ob tem pa so v oceni finančnih posledic predloga navedli, da predlog nima finančnih posledic na državni proračun in druga javna finančna sredstva.
Medtem ko so štirje poslanci Levice in Vesne glasovali proti predlogu, njihov poslanec Luka Mesec pa je bil odsoten, so bili v Svobodi in SD vzdržani ali odsotni.
Spremembo pa so podprli poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice, kar bi lahko kazalo na obrise bodoče koalicije. Prav tako sta spremembo podprla oba poslanca narodnih skupnosti.
Predsednik SDS Janez Janša je prejšnji teden napovedal, da bo SDS vsem strankam, ki bodo podprle spremembo zakona o vladi, poslala izhodišča za pogajanja za koalicijsko pogodbo, na podlagi katere bi sestavili novo vlado. Ob tem je poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno.
Predsednik Resnice Zoran Stevanović je v torek napovedal, da se koalicijskih pogajanj ne bodo udeležili, saj ne gredo ne v Janševo ne v vlado predsednika Svobode Roberta Goloba.
Prav tako po Stevanovićevih besedah z bodočo koalicijo ne pričakujejo ločenega sporazuma, saj to smatrajo kot obliko koalicijskega sodelovanja. Bodo pa podpirali predloge, ki bodo usklajeni z njihovim programom, je napovedal.
