Na soočenju Regije v ospredju, ki smo ga pripravili spletni mediji skupine Moji Mediji in televizija IDEA, so politiki razpravljali tudi o digitalizaciji, regionalizaciji, stanovanjski politiki, kmetijstvu in privabljanju investicij.
Pred državnozborskimi volitvami je medijska družba Moji Mediji, del katere so Ljubljanainfo, Mariborinfo, Ptujinfo, Sobotainfo, Dolenjskainfo, Gorenjskainfo in Pomurec, skupaj s televizijo IDEA, pripravila edino soočenje predsednikov strank, kjer so bile v ospredju regije.
Mnenja so soočili:
- Urša Zgojznik, sopredsednica stranke Vesna, združena lista Levica in Vesna,
- Jernej Vrtovec, predsednik stranke Nova Slovenija,
- Matej Arčon, podpredsednik stranke Gibanje Svoboda,
- Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke,
- Anže Logar, predsednik stranke Demokrati in
- Dejan Židan iz stranke Socialni demokrati.
Gospodarstvo in razvoj regij sta bila v tretjem sklopu soočenja postavljena v okvir izrazitih razvojnih razlik med osrednjo Slovenijo in njenim obrobjem. Razprava se je osredotočila na vprašanje, kako zmanjšati razvojni zaostanek regij z nizkim BDP-jem, visoko brezposelnostjo in odlivom mladih ter kako ustvariti pogoje, da bodo mladi in podjetja ostajali zunaj največjih urbanih središč.
Razvoj obrobja med digitalizacijo in infrastrukturo
Zanimivi so podatki o zaostanku Zasavja, Pomurja in Koroške, kjer so gospodarski kazalniki med najslabšimi v državi, ob tem pa Slovenija dosega le 85 odstotkov povprečne produktivnosti Evropske unije.
Logar iz Demokratov je med ključnimi ukrepi izpostavil prometno in digitalno povezanost regij. Kot konkreten projekt za razvoj gospodarstva na obrobju je navedel koncept digitalne države.
»Zato imamo poseben projekt, tako imenovana e-Slovenija, kjer bo vse z enim klikom dostopno preko mobilnega telefona in bomo s tem bistveno zmanjšali birokracijo,« je dejal.
Ob tem je poudaril še pomen odpravljanja sivih lis pri dostopu do interneta ter digitalizacije kot pogoja za razvoj regij zunaj Ljubljane.
Pomurje kot primer prilagojenega regionalnega razvoja
Židan iz SD je odgovor navezal na izkušnjo Pomurja in ocenil, da centralizirano načrtovanje regijam ne koristi, ker imajo različne potrebe in razvojne značilnosti.
»Zato v Pomurju zagovarjamo, da nam se dovoli vsaj pilotni status regije,« je dejal.
Kot pomembno orodje za prihodnji razvoj je izpostavil novi zakon o regionalnem razvoju, ki po njegovih besedah omogoča gospodarske razpise, prilagojene posameznim regijam.
Po njegovem v Pomurju najbolj primanjkuje dobro plačanih, visoko kvalificiranih delovnih mest. Ob tem je omenil premike na področju biotehnologije in morebitno širitev dejavnosti Inštituta Jožef Stefan v Mursko Soboto.
Janša: Ključna je razselitev odločanja iz Ljubljane
Janša (SDS) je opozoril, da problem v razvojno šibkejših regijah ni le odhajanje mladih, ampak tudi demografski upad.
»Ni samo problem, da odhajajo, problem je, da se jih tudi vedno manj rodi,« je dejal.
Kot ključni ukrep je napovedal razselitev institucij odločanja po državi, s čimer bi po njegovem mladi lažje dobili službo tudi zunaj prestolnice.
»Ključen, ki ga bomo naredili v naslednjem mandatu in ki ga vlada lahko naredi z navadno večino, je to, da razseli institucije odločanja po celi državi,« je povedal.
Dodal je, da bi ob ustavni večini uvedli tudi pokrajine, s čimer bi se sistemsko odločanje in financiranje preneslo v regije.
Vprašanje tujih investicij in lekcija Magne
Arčon iz Gibanja Svoboda se je v razpravi odzval na vprašanje o investiciji Leka v Pomurju in na primer Magne v Hočah, ki je med prebivalci pustil grenak priokus zaradi praznih hal in pozidanih kmetijskih zemljišč.
»Glejte, ne želimo se ukvarjati s preteklostjo, s primerom Magna. V bistvu Lek je resen vlagatelj, lastnik tudi,« je dejal.
Po njegovih besedah farmacevtske družbe vlagajo v Slovenijo zaradi kakovostnega izobraževalnega sistema ter večjih vlaganj države v znanost in razvoj.
Ob tem je poudaril, da zakon o skladnem regionalnem razvoju predstavlja odgovor na razlike med regijami in da je bil pripravljen v sodelovanju z lokalnim okoljem.
Stanovanja, delovna sila in življenje na podeželju
Zgojznik iz Vesne je ob vprašanju o državnih spodbudah za velike tuje multinacionalke poudarila, da razvoj podjetij ni mogoč brez ljudi in brez pogojev za kakovostno življenje.
»Stanovanjska politika je tista, ki jo je treba močno podpreti, močno razvijati, pa ne samo v centrih in v mestih, ampak tudi na podeželju,« je dejala.
Kot primer je navedla gradnjo javnih stanovanj v Ločah pri Poljčanah. Ob tem je opozorila tudi na pomen podjetij, ki vlagajo v lokalno skupnost, in spomnila na poplavno prizadeta podjetja v Zgornji Savinjski dolini.
Po njeni oceni se vprašanje razvoja regij prepogosto obravnava samo skozi investicije, premalo pa skozi stanovanja, ljudi in lokalno skupnost.
NSi stavi na davčne olajšave in osnovno infrastrukturo
Vrtovec iz NSi je kot enega osrednjih razlogov za odhajanje mladih navedel pomanjkanje pogojev za življenje in delo na podeželju. Med rešitvami je izpostavil višje davčne olajšave za mlade.
»Mi predlagamo v programu dvig splošne olajšave za mlade do 35. leta starosti za dodatne 3000 evrov,« je dejal.
Ob tem je zavrnil koncept socialnih in neprofitnih stanovanj kot ključne rešitve ter poudaril, da morajo mladi dobiti pogoje, da si stanovanja kupijo sami ali gradijo hiše.
V nadaljevanju je poudaril še potrebo po razvoju osnovne infrastrukture na podeželju, od vodovoda do kanalizacije in cest, saj brez tega po njegovem tudi gospodarstvo ne more zaživeti.
-
Politika | 10 komentarjevVIDEO: Bo Pomurje dobilo status pilotne regije? Židan o možnostih za razvojne projekte, Janša o prenosu odločanja
-
Politika | 6 komentarjevVIDEO: Zgojznik namesto na letalo na vlak, o drugorazrednih državljanih in zakaj je Židan omenil Marijo Terezijo?
-
Politika | 2 komentarjevVIDEO: Tudi skozi zdravje se kažejo regionalne razlike: Na soočenju od dostopa do zdravstva do novih zdravstvenih regij
Spor o migracijah in stanovanjih
Del razprave se je dotaknil tudi vprašanja tujcev in stanovanj. Po Vrtovčevih besedah je odprto vprašanje, komu so v resnici namenjena dostopna stanovanja, medtem ko je Zgojznik odgovorila, da je strašenje s tujci neprimerno.
»V vseh regijah se praktično že sprehajajo tujci in strašenje z njimi se mi zdi res, ne vem, strahopetno,« je dejala.
Razprava je tako pokazala tudi ideološke razlike pri razumevanju trga dela, migracij in socialne politike.
Kmetijstvo kot del razvojnega odgovora
Logar je poudaril, da bo treba v naslednjem mandatu več pozornosti nameniti tudi kmetijstvu, ki ga vidi kot del prehranske varnosti in razvoja ruralnih območij.
Po njegovem je treba povečati obseg družinskih kmetij, okrepiti prenos kmetij na mlajšo generacijo ter spodbujati selitev iz mest na podeželje, zlasti v smeri biokmetijstva z višjo dodano vrednostjo.
Židan pa je opozoril, da država ne podpira le velikih investicij, saj je po njegovih besedah letos za investicije gospodarstva na voljo več sto milijonov evrov subvencij, celoten paket podpore pa dosega milijardo evrov.
Svoboda napoveduje dostopna in kadrovska stanovanja
Arčon je v sklepnem delu razprave poudaril, da je bilo v zadnjem obdobju na podeželje vloženega veliko denarja, od obnove vrtcev in šol do cestne in komunalne infrastrukture.
»Podeželje ne more biti problem države, podeželje mora biti potencial in kapital naše države,« je dejal.
Na stanovanjskem področju je napovedal model dostopnih stanovanj, pri katerem bi bilo 40 odstotkov namenjenih mladim in mladim družinam, 40 odstotkov kadrovskim stanovanjem, preostanek pa oskrbovanim in socialnim stanovanjem.
