Pred nami so štirje referendumi. Le eden bo neposredno odločal o zakonu.
Volivke in volivci se bodo v nedeljo, 11. oktobra 2026, na voliščih srečali s štirimi referendumskimi vprašanji.
Eno se nanaša na zakon o parlamentarni preiskavi, preostala tri pa na denarno socialno pomoč, volilno pravico na lokalnih volitvah in RTV-prispevek. Toda med njimi je pomembna razlika: prvi referendum je zakonodajni in ima neposreden pravni učinek, preostali trije pa so posvetovalni in za državni zbor niso pravno zavezujoči.
Kaj torej dejansko pomeni glas ZA ali PROTI pri posameznem vprašanju?
Državna volilna komisija je potrdila, da bodo 11. oktobra sočasno izvedeni štirje referendumi. Volivec bo pri vsakem vprašanju izbiral med odgovoroma ZA in PROTI. Prav tako se lahko sam odloči, ali želi glasovati na vseh štirih referendumih ali samo na nekaterih.
Najprej pa bistvena razlika.
Zakonodajni in posvetovalni referendum nista isto
Zakonodajni referendum pomeni odločanje o zakonu, ki ga je državni zbor že sprejel, vendar še ni začel veljati. Pri njem ima rezultat neposredne pravne posledice.
Po 90. členu ustave je zakon na zakonodajnem referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, hkrati pa mora proti zakonu glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Torej ni dovolj samo to, da je glasov PROTI več kot glasov ZA - dosežen mora biti tudi tako imenovani zavrnitveni kvorum.
Posvetovalni referendum je drugačen. Državni zbor ga lahko razpiše o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane, vendar njegov rezultat ni pravno zavezujoč. Povedano preprosto: volivci izrazijo svoje stališče, nato pa mora morebitne zakonske spremembe še vedno sprejeti državni zbor.
1. Zakon o parlamentarni preiskavi
Uradno vprašanje:
»Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?«
To je edini zakonodajni referendum med štirimi.
Kaj sploh ureja zakon? Parlamentarna preiskava je postopek, s katerim lahko državni zbor preiskuje zadeve javnega pomena in med drugim ugotavlja politično odgovornost nosilcev javnih funkcij.
Jedro noveletega zakona je spreminjanje pravil in pravnega varstva pri takšnih preiskavah. Ena najpomembnejših sprememb je omejitev kroga tistih, ki lahko že ob odreditvi parlamentarne preiskave zahtevajo presojo pred ustavnim sodiščem.
Po dosedanji ureditvi so lahko takšno presojo pod določenimi pogoji med drugim zahtevali tretjina poslancev, sodni svet, državnotožilski svet, Banka Slovenije, varuh človekovih pravic, računsko sodišče, lokalna skupnost, preiskovanec ter določene fizične in pravne osebe zasebnega prava. Novela možnosti predhodnega izpodbijanja bistveno oži, med upravičenci ostajata sodni svet in na področju državnega tožilstva generalni državni tožilec.
Zagovorniki novele poudarjajo predvsem učinkovitejše parlamentarne preiskave in preprečevanje njihovega zavlačevanja, kritiki pa opozarjajo na zmanjševanje pravnega varstva oseb, ki se znajdejo v preiskavi. Tudi ustavno sodišče je septembra letos pri presoji sedanje ureditve poudarilo, da je učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota, obenem pa ustavnosodna presoja takšnih postopkov ni izključena.
Kaj pomeni ZA?
Če glasujete ZA, podpirate uveljavitev zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi.
Kaj pomeni PROTI?
Če glasujete PROTI, nasprotujete uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi.
Toda pri tem referendumu velja še zavrnitveni kvorum: da bi bil zakon zavrnjen, mora PROTI glasovati večina veljavno glasujočih in hkrati najmanj petina vseh volilnih upravičencev.
2. Denarna socialna pomoč in družbeno koristno delo
Uradno vprašanje:
»Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?«
Gre za posvetovalni referendum.
Vprašanje se nanaša na to, ali naj bi delovno sposobna oseba brez objektivnih ovir za delo morala za pridobitev oziroma ohranitev pravice do denarne socialne pomoči aktivno opravljati družbeno koristno delo.
Pomembno: vprašanje ne govori o vseh prejemnikih socialne pomoči, temveč izrecno o delovno sposobnih osebah, ki nimajo objektivnih ovir za delo.
Po trenutno veljavni ureditvi denarna socialna pomoč ni avtomatična pravica brez pogojev. Namenjena je zagotavljanju minimalnih življenjskih potreb, pri odločanju pa se med drugim upoštevajo dohodek, premoženje, prihranki in druge okoliščine. Med pogoji za določene upravičence sta že zdaj tudi prijava v ustrezni evidenci zavoda za zaposlovanje in aktivno reševanje socialne problematike. Referendumsko vprašanje pa gre korak dlje in sprašuje o pogojevanju pomoči z dejanskim opravljanjem družbeno koristnega dela.
Kaj pomeni ZA?
Izražate stališče, da naj bo pri delovno sposobnih upravičencih brez objektivnih ovir opravljanje družbeno koristnega dela pogoj za denarno socialno pomoč.
Kaj pomeni PROTI?
Izražate stališče, da se pravice do denarne socialne pomoči ne bi smelo pogojevati na tak način.
Ker je referendum posvetovalni, rezultat sam po sebi ne bo uvedel niti odpravil takšnega pogoja. Za spremembo sistema bi bila potrebna ustrezna zakonodajna odločitev državnega zbora.
3. Kdo sme voliti na lokalnih volitvah?
Uradno vprašanje:
»Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?«
Tudi to je posvetovalni referendum.
Izraz »državljani tretjih držav« pomeni državljane držav, ki niso članice Evropske unije.
Pri tem vprašanju je pomembna okoliščina: zakonodaja se je že spremenila. Spremembe zakona o lokalnih volitvah so začele veljati 2. septembra 2026. Pred spremembo so imeli pravico voliti na lokalnih volitvah tudi tujci iz tretjih držav, če so imeli dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Nova ureditev jim je to pravico odvzela.
Ustavno sodišče je septembra zavrnilo predlog za začasno zadržanje izvajanja te spremembe. To pomeni, da po trenutno veljavni ureditvi državljani tretjih držav na letošnjih lokalnih volitvah nimajo volilne pravice. O sami ustavnosti spremembe pa s tem še ni bilo dokončno vsebinsko odločeno.
Zato je pri tem referendumskem vprašanju še posebej pomembno razumeti, da oktobrski referendum ni zakonodajni referendum o že sprejeti noveli zakona o lokalnih volitvah, ampak ločen posvetovalni referendum.
Kaj pomeni ZA?
Izražate stališče, da naj na lokalnih volitvah volijo državljani Slovenije in drugih članic Evropske unije, ne pa državljani tretjih držav.
Kaj pomeni PROTI?
Ne podpirate tako oblikovane omejitve volilne pravice.
Tudi tukaj rezultat sam po sebi ne bo razveljavil ali spremenil veljavnega zakona.
4. Obvezni RTV-prispevek
Uradno vprašanje:
»Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?«
Tudi zadnje vprašanje je posvetovalno.
Volivci torej ne bodo neposredno glasovali o konkretnem zakonu, ki bi že določal nov način financiranja RTV Slovenija, ampak bodo odgovorili na načelno vprašanje, ali naj se obvezno plačevanje RTV-prispevka ukine.
RTV-prispevek predstavlja glavni vir prihodkov javnega zavoda. Po letnem poročilu RTV Slovenija so prihodki od prispevka leta 2025 znašali približno 109,6 milijona evrov oziroma 69,3 odstotka vseh prihodkov. Mesečni prispevek se je januarja 2025 zvišal z 12,75 na 14,02 evra.
Referendumsko vprašanje samo po sebi ne določa, kako bi se RTV Slovenija financirala, če bi bil obvezni prispevek odpravljen. O morebitnem drugačnem modelu financiranja bi bilo zato treba odločiti posebej.
Kaj pomeni ZA?
Izražate stališče, da naj se obvezno plačevanje RTV-prispevka ukine.
Kaj pomeni PROTI?
Ne podpirate predlagane ukinitve obveznega plačevanja prispevka.
Tudi če bi večina glasovala ZA, prispevek naslednji dan zaradi tega ne bi kar izginil. Ker gre za posvetovalni referendum, bi bila za spremembo potrebna nadaljnja odločitev zakonodajalca.
Štirje referendumi, a samo eden neposredno odloča o zakonu
Najpreprosteje lahko nedeljsko glasovanje povzamemo tako:
- parlamentarne preiskave: zakonodajni referendum - odločanje o uveljavitvi konkretnega zakona,
- socialna pomoč in družbeno koristno delo: posvetovalni referendum - izražanje stališča,
- volilna pravica na lokalnih volitvah: posvetovalni referendum - izražanje stališča,
- RTV-prispevek: posvetovalni referendum - izražanje stališča.
Pri prvem vprašanju torej volivci neposredno odločajo o usodi že sprejetega zakona. Pri preostalih treh odgovori ZA ali PROTI izražajo politično voljo volivcev, vendar sami po sebi ne spreminjajo zakonodaje.
Kdaj in kako bo mogoče glasovati?
Splošno glasovanje bo v nedeljo, 11. oktobra 2026. Volišča so na dan glasovanja odprta med 7. in 19. uro.
Predčasno glasovanje bo potekalo v torek, 6., sredo, 7., in četrtek, 8. oktobra, prav tako med 7. in 19. uro.
Ker štirje referendumi potekajo hkrati, se volivcu ni treba udeležiti vseh štirih. Državna volilna komisija je določila, da se lahko vsak sam odloči, na katerem oziroma katerih referendumih želi glasovati. Če se denimo odloči glasovati samo o dveh vprašanjih, prejme samo ustrezni glasovnici.
Ko na volišču opravi glasovanje, pa se pozneje ne more vrniti in zahtevati še glasovnic za referendume, za katere se ob prvem obisku ni odločil.
