V pogovoru z evropskim poslancem Matjažem Nemcem je poslanec Matej Tašner Vatovec poudaril, da antifašizem, človekove pravice in socialna država niso zgodovinska poglavja, temveč vrednote, ki jih je treba braniti v vsakem času.
Poslanec Matej Tašner Vatovec je v pogovoru Evropa z Matjažem Nemcem razmišljal o politični poti, ki jo je začel kot aktivist, o primorski izkušnji fašizma ter o aktualnih izzivih Evrope in slovenske Istre.
Pogovor je povezoval širše evropske dileme z zelo konkretnimi vprašanji Kopra in Obale.
Politika kot odgovornost, da družbo spreminjamo
Vatovec je spomnil, da je njegovo politično razmišljanje oblikovalo obdobje tranzicije, ko je spremljal razgradnjo socialne države in naraščajočo negotovost. Aktivizem je razumel kot odgovor na vprašanje, ali je mogoče družbene procese le opazovati ali jih je treba soustvarjati.
»Marks v tretji tezi govori o tem, da ni dovolj, da družbo interpretiramo. To, kar se pogosto dogaja, je, da razmišljamo in govorimo o tem, kako bi morale stvari biti, ampak da jo moramo sami spreminjati,« je v pogovoru povedal Vatovec.
Po njegovem prepričanju politika ni le položaj v državnem zboru, temveč vsakodnevno dejanje odgovornosti do skupnosti.
Antifašizem kot temelj Evrope in dolžnost sedanjosti
Pomemben del pogovora je bil namenjen zgodovinski izkušnji Primorske, kjer je bil fašizem realnost že pred drugo svetovno vojno.
Ta zgodovinski spomin je po njegovih besedah ključen za razumevanje današnje Evrope.
»Evropa je bila osnovana na antifašizmu. Po letu 1945 smo se skupaj dogovorili, da nikoli več, ampak tudi, da gojimo strpnost, enakopravnost med narodi in sodelovanje,« je poudaril poslanec.
Ob tem je opozoril, da nevarnost ni stvar preteklosti.
»Mi fašizma nismo premagali, ampak smo ga samo pregnali. In se mi zdi, da zdaj to doživljamo mi kot naša generacija in dolžni smo z našim političnim in družbenim aktivizmom, obsojati in se upirati trendom, ki so globalni,« je še dejal Tašner Vatovec.
Po njegovih besedah molk ob takšnih pojavih pomeni legitimizacijo, zato je odziv družbe ključen.
Pravice nikoli niso dokončno osvojene
V razpravi o človekovih pravicah je poudaril, da so te vedno rezultat političnega boja in nikoli trajno zagotovljene. Spomnil je na razprave o reproduktivnih pravicah in pravicah manjšin ter na primere iz tujine, kjer se že pridobljene pravice znova postavljajo pod vprašaj.
»Ne smemo postati preveč udobni. Pravice so nekatere že izborili, od delavskih do teh bolj liberalnih človekovih pravic in tako naprej, ampak vedno so pod udarom. Vedno obstaja neka sila, neko razmerje moči, ki bo zahtevalo svoj davek oziroma da se te stvari vzamejo,« je prepričan poslanec Socialnih demokratov.
Po njegovem mnenju je ravno budnost demokratične družbe tista, ki preprečuje zdrs nazaj.
Koper in Istra med konkretnimi izzivi
V nadaljevanju sta sogovornika govorila tudi o vprašanjih, ki neposredno zadevajo slovensko Istro. Vatovec je poudaril identiteto Kopra kot prostora sobivanja različnih kultur.
»Koper je multikulturno mesto. Imamo dolgo zgodovino sobivanja Slovencev in Italijanov, po drugi vojni tudi s priseljevanjem bivših bratskih narodov iz Bosne, Srbije in tako naprej. To je mesto, ki zna razumeti različne kulture, različne identitete in jih sprejemati,« je poudaril Matej Tašner Vatovec.
Kot primer konkretnega problema je navedel vinjetni sistem, ki je obremenjeval lokalno prebivalstvo.
»Gre za res veliko težavo, ki jo občuti predvsem lokalno prebivalstvo in od tega nima nič. Ta tranzitni promet, ki se je zaradi vinjete preusmerjal po lokalnih cestah, je delal kolone in povzročil velike preglavice lokalnemu prebivalstvu,« je še povedal poslanec.
Stanovanjska politika kot evropska socialna fronta
V zaključku pogovora sta Matjaž Nemec in Matej Tašner Vatovec odprla še stanovanjsko problematiko, ki po njegovih besedah presega lokalne meje in postaja ena ključnih socialnih tem Evrope.
»Mi smo prišli v stanje, kjer se nepremičnine, predvsem stanovanja v mestih, jemlje kot finančno investicijo. Imamo ogromno praznih nepremičnin in stanovanj, hiš, ki se ne oddajajo, ker raste vrednost že sama po sebi, ali pa se izkoriščajo predvsem za turistične namene,« opozarja Vatovec.
Kot rešitev vidi sistemsko krepitev javnega najemnega fonda, ki bi mladim in drugim ranljivim skupinam omogočil dostopnejše bivanje.
