Na potezi je ministrstvo, saj je občina svoje povedala.
Potencialno zaprtje ene najbolj obiskanih naravnih znamenitosti v Sloveniji po poudarkih občine Gorje ni grožnja, temveč skrajni ukrep za zaščito ljudi in občine pred resnimi posledicami.
Občina Gorje je lastnica dela zemljišč na območju soteske Vintgar, ki je po navedbah občine naravno zahtevno in objektivno nevarno območje. Padajoče kamenje, skalni podori in zdrsi so naravni procesi, ki jih ni mogoče v celoti preprečiti, njihovo tveganje pa je mogoče in potrebno aktivno obvladovati.
V občini opozarjajo, da iz lastninske pravice izhaja tudi dolžnost skrbnega ravnanja in preprečevanja nevarnosti za tretje osebe. Če lastnik nevarnega območja ne sprejme ustreznih ukrepov, je lahko odgovoren za škodo, tudi v primeru opustitve dolžnega ravnanja.
Po ustaljeni sodni praksi slovenskih sodišč, vključno z vrhovnim sodiščem, je odgovornost lastnika ali upravljavca podana že tedaj, ko je nevarnost objektivno predvidljiva, znana ali bi morala biti znana, ustrezni ukrepi pa niso bili sprejeti.
Poškodba obiskovalke potrdila tveganje
Občinski svet občine Gorje je v sklepu izrecno navedel, da je v Vintgarju že prišlo do hude telesne poškodbe obiskovalke zaradi padajočega kamenja. Dogodek po oceni občine potrjuje obstoj realnega in predvidljivega tveganja za življenje in zdravje ljudi.
»Brez takojšnjega ukrepanja bi se občini lahko očitala malomarnost in celo objektivna odškodninska odgovornost,« izhaja iz sklepa občinskega sveta.
Zato je občinski svet županu in občinski upravi naložil, da brez odlašanja preverita stanje varstva in upravljanja območja, pridobita strokovno oceno varnostnih tveganj ter izvedeta ukrepe za preprečitev nastanka škode na zemljiščih v lasti občine.
Kdo nosi odgovornost za odškodnino iz leta 2021?
Župan občine Gorje Peter Torkar se je konec januarja letos obrnil tudi na ministrstvo za naravne vire in prostor z zahtevo po pojasnilih glede odškodninskega zahtevka madžarske državljanke, poškodovane v nezgodi v soteski Vintgar leta 2021.
V dopisu ministrstvu občina navaja, da so se na sestanku maja 2024 vsi deležniki strinjali, da mora biti v okviru ureditve razmerij glede upravljanja soteske urejen tudi ta odškodninski zahtevek.
Občina od ministrstva zahteva jasne odgovore: ali je bil zahtevek rešen izvensodno ali sodno, ali postopek še teče, kdo v njem nastopa kot tožena stranka, ali je bila odškodnina že izplačana in kdo jo je oziroma jo bo poravnal.
Te informacije so po navedbah občine bistvene z vidika pravne varnosti in presoje morebitnih obveznosti ter tveganj.
Bodo torej zaprli?
Ker je status upravljanja Vintgarja po navedbah Občine Gorje pravno neurejen, občina napoveduje možnost zaprtja območja za obiskovalce. Kot poudarjajo, v takšnih okoliščinah ni zagotovljen zakonit, jasen in odgovoren sistem upravljanja, vzdrževanja, nadzora in zagotavljanja varnosti.
»Nadaljnje dopuščanje obiska območja brez pravno urejenega upravljanja bi pomenilo tveganje za zdravje in življenje ljudi ter izpostavljenost odškodninskim zahtevkom,« je z opozorilo jasna občina.
Če status ne bo urejen, bo Občina Gorje zaprtje izvedla z vzpostavitvijo fizične zapore na svojih zemljiščih, s katero bo onemogočen dostop obiskovalcev v sotesko Vintgar. Zapora naj bi bila postavljena najkasneje do 1. marca.
Dogajanje bomo spremljali in o njem redno poročali.
Soteska Vintgar v Julijskih Alpah je ena najbolj prepoznavnih naravnih znamenitosti v Sloveniji. Na 1,6 kilometra dolgi poti se reka Radovna 'vreže' do 250 metrov globoko v sotesko, ogled pa obiskovalcem praviloma vzame približno tri ure.
Pot vodi mimo 15-metrskega slapu in je le štiri kilometre oddaljena od Bleda, a kljub bližini turističnega središča ponuja izrazit stik z naravo.
Soteska je za obiskovalce odprta že 130 let in ostaja ena najstarejših urejenih naravnih znamenitosti v državi.
