Kdo do pomoči dejansko pride in kdo zaradi postopkov, zadržkov ali osebnih okoliščin ostane neopažen?
V zadnjem času se v javnosti pojavljajo podatki, da se je število prejemnikov prehranskih paketov v nekaterih delih države v letu 2025 zmanjšalo v primerjavi z letom prej. Spremembe naj bi bile povezane tudi z načinom dodeljevanja pomoči, zlasti evropske, ki je zdaj pogojena z aktivno prošnjo posameznika. Preverili smo, kako dostop do prehranske pomoči na Gorenjskem vidijo humanitarne organizacije in ali zahteva po predhodni prijavi vpliva na število ljudi, ki pomoč dejansko prejmejo.
Na območjih občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica, ki jih pokriva Območno združenje Rdečega križa Jesenice, večina uporabnikov prehransko pomoč prejema že vrsto let, zato jim je postopek dobro poznan, je pojasnila sekretarka Rina Beravs Zor. Prosilci morajo v začetku leta izpolniti vlogo, ki jo dobijo na združenju, ter ob tem predložijo ustrezna dokazila o prejetih prihodkih. Vloga velja za celotno koledarsko leto, je še razložila.
Oddaja vloge pa ni edini način, kako ljudje pridejo do pomoči, je poudarila. »Pomembno vlogo ima tudi dobro razvita mreža prostovoljcev na terenu, predvsem v krajevnih odborih, ki zaznavajo stiske v lokalnem okolju. Prostovoljci ljudi nagovorijo k oddaji vloge, jim pri tem pomagajo, jih pogosto tudi osebno pripeljejo na združenje in po potrebi sodelujejo pri dostavi pomoči na dom,« je še povedala sogovornica z jeseniškega Rdečega križa.
Stigma ranljivosti
Primeri, ko se posamezniki za oddajo vloge ne odločijo zaradi sramu, so po njenih besedah redki, včasih pa se izkaže tudi, da socialna situacija ni takšna, kot se zdi na prvi pogled. Ob tem poudarja, da ne želijo in ne smejo biti vsiljivi, saj je odločitev za prejem humanitarne pomoči vedno odločitev posameznika, tudi kadar njihovi najboljši nameni niso zaželeni.
V primerih, ko je družinska stiska velika, nudijo tako imenovano prvo pomoč takoj, brez oddaje vloge, za nadaljnjo pomoč pa je vloga potrebna. Pri usmerjanju ljudi k pomoči sodelujejo tudi center za socialno delo, občine, patronažna služba ter druga društva in organizacije.
Število prejemnikov pomoči se po navedbah Rine Beravs Zor občutno ne zmanjšuje, se pa občasno spreminja struktura. Več je upokojencev, zlasti tistih, ki po ovdovelosti iz dveh pokojnin preidejo na eno, ter samskih oseb, je razkrila.
Radovljica: Diskretnost in razmislek o drugačnem modelu pomoči
Na območju občin Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica, ki so pod okriljem radovljiškega Rdečega križa, pa deluje 17 krajevnih organizacij Rdečega križa. Kot pojasnjuje sekretarka Tanja Rupel, je leta 2024 pomoč v obliki prehranskih paketov prejelo 204 oseb, v letu 2025 pa 506 oseb.
Nekateri prejemniki pomoč sčasoma odpovejo, ker je ne potrebujejo več, hkrati pa prihajajo novi, zato je skupno stanje prejemnikov pomoči po njenih besedah skoraj enako kot leto prej, je povedala Rupel.
Tudi na radovljiškem območju prošnja posameznika za pomoč ni nova praksa, temveč obstaja že vrsto let. Oseba, ki želi prejeti pomoč, mora izpolniti obrazec s svojimi osebnimi podatki, podatki o družinskih članih ter o ekonomskem in socialnem statusu. Pomoč vodijo računalniško, zato so osebni podatki nujni.
Opažajo pa, da so ljudje pri odločanju za pomoč zelo različni. Nekateri zanjo zaprosijo takoj, drugi pa se zaradi nerodnosti, sramu ali strahu pred izpostavljenostjo zanjo ne odločijo. V posameznih primerih so prostovoljke prehransko pomoč dostavile tudi v večernem času, da sosedje prejemnikov niso videli, je stisko prosilcev opisala sekretarka Tanja Rupel.
Ljudje se na Rdeči križ obračajo na različne načine - osebno, po telefonu, elektronski pošti ali prek prostovoljcev, informacije o možnosti pomoči pa dobijo tudi na centru za socialno delo. Tanja Rupel ob tem izpostavlja razmislek o drugačnem načinu pomoči, saj je med ljudmi vedno več zdravstvenih omejitev in alergij.
Ker standardni prehranski paketi v takšnih primerih ne ustrezajo, bi bile po njenem mnenju primernejše vrednostne kartice za nakup hrane po lastni izbiri.
