Še večji problem na tem območju je zloraba alkohola.
Ko govorimo o zlorabi prepovedanih drog v Kranju, natančnih statistik samo za mesto ni. Podatki obstajajo predvsem na ravni Gorenjske, ki kažejo precej jasno sliko: zloraba mamil ni redkost, zlasti med mladimi.
Po podatkih, povzetih v poročilu o delu Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zlorabe drog Mestne občine Kranj, ki se opira na nacionalno raziskavo o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je prepovedano drogo že poskusilo 19,5 odstotka prebivalcev Gorenjske. To je praktično enako slovenskemu povprečju, ki znaša 19,2 odstotka.
Najpogostejša droga je konoplja, ki jo je podatkih raziskav že poskusilo 18,9 odstotka Gorenjcev.
A konoplja ni edina. Raziskave kažejo tudi uporabo drugih drog: kokain je poskusilo približno tri odstotke prebivalcev, ekstazi 2,8 odstotka, amfetamine okoli dva odstotka, LSD in druge halucinogene pa 2,2 odstotka.
Mladim se zdi marihuana lahko dostopna
Po raziskavi, povzeti v poročilu, skoraj polovica mladostnikov (47,3 odstotka) meni, da je konopljo lahko dobiti.
Ob tem strokovnjaki opozarjajo tudi na nove oblike zasvojenosti. Raziskave kažejo, da ima 8,9 odstotka mladih znake problematične rabe družbenih omrežij, 9,1 odstotka pa znake zasvojenosti z videoigrami.
Na Gorenjskem sicer deluje tudi Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog, kjer imajo okoli 200 pacientov, del pa jih je v metadonskem programu.
Alkohol ostaja še večji problem
Čeprav se veliko govori o drogah, podatki kažejo, da je v resnici največji javnozdravstveni problem še vedno alkohol. Na Gorenjskem alkohol pije 69,2 odstotka odraslih, v Sloveniji pa 73,9 odstotka.
V Mestni občini Kranj poskušajo ta izziv naslavljati predvsem s preventivo. Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog organizira predavanja in delavnice v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter tudi za starše.
V šolskem letu so izvedli 72 delavnic za učence, skupaj 148 šolskih ur, poleg tega pa še 26 predavanj za starše, ki se jih je udeležilo okoli 1700 ljudi. Za te programe občina namenja približno 16.500 evrov letno.
Učitelji, ki sodelujejo v programih, opažajo, da se učenci zelo zanimajo za teme odvisnosti, pritiska vrstnikov in digitalnih zasvojenosti, zato preventivne delavnice pogosto vključujejo tudi pogovore o stresu, socialnih omrežjih in samopodobi.
