Na Gorenjskem več ločitev kot v večini Slovenije, a rekorderka je druga regija

| v Lokalno

Čeprav se letni podatki spreminjajo, razporeditev ločitev po Sloveniji ostaja 'presenetljivo' stalna.

Podatki o ločitvah po slovenskih statističnih regijah kažejo precejšnje razlike. Medtem ko nekatera območja v državi že več let ostajajo pri razmeroma nizkih številkah, so razpadi zakonskih zvez drugod pogostejši. Gorenjska pri tem izstopa, vendar ne sodi med območja z največ razvezami. 

Po absolutnem številu ločitev pa se že več let uvršča v sam vrh med slovenskimi regijami.

Pred epidemijo je na Gorenjskem vsako leto razpadlo med 240 do 260 zakonov, leta 2020 je število sicer močno upadlo, a se je nato hitro dvignila. Leta 2024 je bilo tako na Gorenjskem zabeleženih 210 ločitev, bistveno več kot v večini drugih regij.

Primerjava pokaže, da ima Gorenjska več ločitev kot Pomurska, Koroška, Zasavska, Posavska, Primorsko-notranjska in Goriška regija. V številkah to pomeni tudi več kot dvakrat več razvez kot ponekod drugod. 

Razlogi so predvsem demografski: več prebivalcev, več urbanih središč in več zakonskih zvez pomeni tudi več ločitev.

Absolutna rekorderka ostaja Podravska, kjer število ločitev že vrsto let presega 300 na leto, v nekaterih obdobjih celo 400. Tudi Savinjska regija se uvršča zelo visoko, s približno 240 do 270 ločitvami letno, kar jo postavlja ob bok Gorenjski.

Na drugi strani lestvice so Koroška, Primorsko-notranjska in Zasavska, kjer se število ločitev pogosto giblje pod 70 na leto

Gre za manjše regije z nižjo gostoto prebivalstva in drugačno družbeno dinamiko, kar se odraža tudi v statistiki razvez.

Epidemija covida-19 je skoraj povsod prinesla opazen padec števila ločitev, tudi na Gorenjskem. A ta padec ni trajal dolgo. Že leto ali dve pozneje so se številke znova približale predkoronskim ravnem.

Gorenjska tako ostaja med regijami z večjim številom ločitev, vendar brez skrajnosti. Ne dosega slovenskih vrhov, a v primerjavi z večino drugih regij izstopa po obsegu razvez. 

Podatki ne kažejo na negativen rekord, temveč predvsem na demografsko moč Gorenjske regije, večjo urbaniziranost in sodoben življenjski ritem.

Preberite še

Komentarji

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura