Študenti Biotehniškega centra Naklo so v Pulju skupaj z mladimi iz štirih držav iskali rešitve za bolj zelena in odporna mesta prihodnosti.
Danes obeležujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti, ki opozarja na pomen ohranjanja narave in nujnost prilagajanja mest podnebnim spremembam. S to tematiko se intenzivno ukvarjajo tudi v Mestni občini Kranj, kjer poudarjajo, da je prav biotska pestrost eden ključnih elementov kakovostnega in odpornega urbanega okolja.
Ob tej priložnosti so izpostavili tudi nedavno sodelovanje v mednarodnem projektu v prijateljskem mestu Pulj na Hrvaškem, kjer so se predstavniki Mestne občine Kranj in študenti Biotehniškega centra Naklo udeležili mednarodnega hackathona na temo biotske pestrosti in ohlajanja mest.
Kranj razvija zelene in trajnostne rešitve
Na Mestni občini Kranj poudarjajo, da se dobro zavedajo pomena biotske pestrosti in njene ranljivosti.
Z različnimi ukrepi si občina v okviru misije podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 prizadeva zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, ob tem pa išče tudi primere dobrih praks po Evropi.
Pomemben del prizadevanj predstavljajo projekti Urbio Bauhaus, Be Ready in CICADA4CE, s katerimi želijo povečati odpornost mest na podnebne spremembe ter zmanjšati vpliv urbanih toplotnih otokov.
Na občini pojasnjujejo, da s pomočjo stroke in predlogov občanov že od leta 2024 pripravljajo manjše zelene in trajnostne pilotne ukrepe.
»Njihov cilj je zmanjšanje negativnih učinkov urbanih toplotnih otokov, krepitev mestne biodiverzitete in prilagoditev prostora podnebnim spremembam,« so zapisali.
Ob tem poudarjajo, da lahko največ sprememb dosežejo prav z izobraževanjem in ozaveščanjem mladih.
Mladi iz štirih držav iskali rešitve za bolj zelena mesta
Ta teden se je ekipa Skupne službe varstva okolja skupaj s študenti Biotehniškega centra Naklo udeležila mednarodnega hackathona v Pulju.
Slovenijo so zastopali študenti smeri inženir naravovarstva ter inženir kmetijstva in krajine pod mentorstvom Mojce Logar.
Na dogodku projekta Interreg Central Europe URBIO BAUHAUS so sodelovale še ekipe iz Poljske, Madžarske in Hrvaške.
Naloga ekip je bila poiskati rešitve za ozelenitev in ohlajanje parkirišča P+R Gregovica v središču Pulja.
Po ogledu terena so ekipe pripravljale predloge zeleno-modrih rešitev v skladu z načeli New European Bauhaus, pri čemer so morali upoštevati trajnost, vključevanje javnosti in estetsko podobo prostora.
Slovenska ekipa predlagala zadrževanje deževnice in dodatno senčenje
Ekipa iz Slovenije je v svoji rešitvi posebej poudarila pomen zadrževanja in ponovne uporabe padavinske vode.
Predlagali so podnebno odporno zasaditev rastlin, dodatno senčenje s pergolami in vzpenjavkami ter uporabo sončnih panelov. V projekt so vključili tudi dodatno infrastrukturo, kot so klopi, polnilnice za električna vozila in svetila.
Po oceni mednarodne komisije so bile vse ekipe zelo izenačene, za malenkost bolj uporabno rešitev pa je predstavila ekipa iz Poljske, ki je na koncu slavila zmago.
»Lahko smo sanjali idealno rešitev«
Študenti Biotehniškega centra Naklo so bili z izkušnjo zelo zadovoljni in poudarili, da so pridobili veliko novega znanja.
»Zame je bila to povsem nova izkušnja. Všeč mi je terensko delo, konkretna naloga in izziv, s katerim smo se spopadli. S študenti naše ekipe se prej nismo poznali, sedaj pa smo ustvarili nekaj novega,« je povedala Brina Staniša, inženirka naravovarstva.
Tudi Jan Jesenko, inženir kmetijstva in krajine, je izpostavil ustvarjalni del projekta. »Nisem vedel, da znam risati načrte in iskati rešitve v prostoru. Lahko smo 'sanjali', kakšna bi bila idealna rešitev podanega problema. Me pa zanima, ali bo kaj od tega tudi narejenega, ko bom prišel v Pulo čez pet let,« je dejal.
Pozitivne vtise je delil tudi Bor Jurkovič, inženir naravovarstva. »Organizatorji so se zelo potrudili pri ogledu modro-zelene infrastrukture mesta Pulj. Intenzivno zasajajo zelene površine, spodbujajo urbano čebelarjenje, postavljajo gnezdilnice za ptice, hotele za koristne organizme in ptičje hišice. Izkušnja je bila odlična,« je poudaril.
