Kranjski župan je potrdil kandidaturo na bližajočih se županskih volitvah, ob tem pa dodal, da z izjemo Janija Černeta še ne ve, kdo bodo preostali protikandidati. V primeru zmage pa že ima pripravljenih več projektov za prihodnji mandat.
Župan Matjaž Rakovec je potrdil, da bo na prihodnjih lokalnih volitvah znova kandidiral za vodenje Mestne občine Kranj. Ob tem je komentiral tudi napovedano kandidaturo nekdanjega podžupana Janez Černe, s katerim sta se politično razšla.
»Kandidatura je bila pričakovana. Potem ko sva se razšla, sem pričakoval, da bo storil ta korak. Verjamem, da bo kampanja zanimiva,« je dejal Rakovec.
Ob tem je poudaril, da ga za nov mandat motivirajo številni še nedokončani projekti v Kranju. Med pomembnejšimi je izpostavil gradnjo doma za starejše, razvoj zdravstvenega doma in gradnjo neprofitnih stanovanj ob Savi. Med načrtovanimi projekti pa ostajajo tudi nova avtobusna postaja, kulturna dvorana in hokejska dvorana.
Nova podoba avtobusne postaje?
Posebno pozornost namenja občina ureditvi avtobusne postaje v središču mesta. Rakovec je pojasnil, da so v zadnjem obdobju okrepili sodelovanje z novim vodstvom prevoznika Arriva Slovenija.
Po njegovih besedah občina in Arriva pripravljata projekt prenove obstoječega avtobusnega postajališča. Jeseni nameravajo kandidirati za nepovratna sredstva, če bo projekt uspešen, pa bi Kranj lahko že prihodnje leto dobil prenovljeno avtobusno postajo.
Dolgoročno je sicer predvidena vzpostavitev centralnega potniškega terminala ob železniški postaji, kamor bi se preselila glavna avtobusna postaja. Sedanja lokacija pa bi ostala pomembno mestno postajališče zaradi bližine zdravstvenih ustanov, šol, bank in upravnih služb. Omenjenemu območju se sicer obeta kar nekaj novosti, saj bo severno od postajališča zrasel tudi nov del obstoječega zdravstvenega doma, tako imenovana Severna vrata.
Pri prometni varnosti niso pomembni le radarji
V pogovoru se je Rakovec dotaknil tudi prometne varnosti, ki ostaja ena izmed pogostih tem med občani, zlasti na območju Planine.
Poudaril je, da občina izvaja prikrite meritve hitrosti in na podlagi rezultatov presoja, kje so potrebni dodatni ukrepi. Po njegovih besedah radarji niso vedno najboljša rešitev.
Kot primer dobre prakse je navedel cesto Staneta Žagarja, kjer so namesto dodatnega nadzora izvedli prometno preureditev oziroma tako imenovano šikano. Po uvedbi ukrepa naj bi se prekoračitve hitrosti praktično prenehale.
»Ni vedno rešitev samo radar. Pogosto lahko z ustreznimi prometnimi ukrepi dosežemo še boljše rezultate,« je poudaril kranjski župan.
