Njihov ljubljanski kandidat prejel 'samo' malo več kot 700 glasov.
Na prvi pogled se zdi nelogično, kako lahko nekdo s 716 glasovi postane poslanec, medtem ko drugi, ki jih imajo veliko več, ostanejo brez mandata.
A odgovor je v posebnosti slovenskega volilnega sistema, ki ne temelji zgolj na absolutnem številu glasov posameznega kandidata.
716 glasov je najnižji rezultat, s katerim je bil na teh volitvah kandidat izvoljen v državni zbor.
Gre za Nedeljka Todorovića (Resni.ca), 43-letnega podjetnika, ki je kandidiral v Ljubljani. Kljub temu da je prejel manj glasov kot številni drugi kandidati po državi, je to zadoščalo za poslanski mandat.
Na prvi pogled se zdi tak razplet skoraj neverjeten, a v resnici razkriva, kako deluje slovenski volilni sistem. Ta ne nagrajuje zgolj absolutnega števila glasov, temveč kombinacijo uspeha stranke in relativnega rezultata kandidata v njegovem volilnem okraju.
Kdo med izvoljenimi je prejel največ glasov?
To je Robert Golob (Svoboda), ki je kandidiral v Ljubljani. Prejel je 11.272 glasov. Za njim je Alenka Bratušek (Svoboda), ki je kandidirala v Kranju, zbrala je 9746 glasov.
Sledi Nataša Avšič Bogovič (Svoboda), ki je kandidirala v Brežicah, prejela je 9734 glasov, nato pa še Klemen Boštjančič (Svoboda), ki je kandidiral v Ljubljani in je dobil 9587 glasov.
Po številu glasov je na petem mestu Janez Janša (SDS), ki je kandidiral v Velenju in so mu volivci namenili 9185 glasov.
Še enkrat na drugo stran lestvice
Tam najdemo poslance, ki so bili izvoljeni z bistveno manjšim številom glasov. Pet, ki jih je med izvoljenimi poslanci prejelo najmanj glasov, so: Mojca Žnidarič (Demokrati), ki je kandidirala v Ormožu, je prejela 899 glasov, Katja Kokot (Resni.ca), ki je kandidirala v Mariboru, 895 glasov, Aleksander Štorek (Resni.ca), ki je kandidiral v Celju, 826 glasov, Vladimir Šega (Levica in Vesna), ki je kandidiral v Mariboru, 823 glasov, in omenjeni Nedeljko Todorović (Resni.ca), ki je kandidiral v Ljubljani, pa 716 glasov.
Nedeljko Todorović je torej postal poslanec z najnižjim številom glasov med vsemi izvoljenimi kandidati. Njegov rezultat (po)kaže, da v slovenskem volilnem sistemu absolutno število glasov ni odločilno.
Slovenski volilni sistem deluje v dveh korakih. Najprej se mandati razdelijo med stranke, glede na to, koliko glasov dobijo kot celota. Šele nato se znotraj posamezne stranke določi, kateri kandidati bodo te mandate zasedli. To pomeni, da kandidat ne tekmuje neposredno z vsemi drugimi kandidati v državi, temveč predvsem znotraj svoje liste.
Pomembno je tudi, kakšen delež glasov kandidat doseže v svojem volilnem okraju. Tako lahko kandidat z manjšim številom glasov, a boljšim relativnim rezultatom, prehiti nekoga z več glasovi v drugem okraju.
Prav zato lahko pride do situacije, ko kandidat s 700 glasovi postane poslanec, kandidat z 900 ali več glasovi pa ne.
Med petimi kandidati z najmanjšim številom glasov so kar trije poslanci Resni.ce. To pomeni, da je stranka v določenih okrajih osvojila mandate, znotraj katerih so bili prav ti kandidati relativno najuspešnejši.
