Zrak na Gorenjskem je po uradnih in neuradnih podatkih te dni vse prej kot idealen.
Preverili smo, kakšna je kakovost zraka na Gorenjskem in kakšne podatke imajo prebivalci sploh na voljo. Pri tem smo ugotovili, da ima Agencija Republike Slovenije za okolje na Gorenjskem le eno stalno uradno merilno mesto, in sicer v Kranju.
Za druga večja mesta, kot so Radovljica, Jesenice, Tržič in Škofja Loka, neposrednih uradnih meritev kakovosti zraka ni.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje so bile sredi dneva v Kranju izmerjene zmerno povišane koncentracije delcev v zraku. Urne vrednosti delcev PM10 so se gibale približno med 35 in 40 mikrogrami na kubični meter, medtem ko so bile koncentracije finejših delcev PM2,5 okoli 30 do 35 mikrogramov na kubični meter.
To pomeni, da dnevna mejna vrednost za PM10, ki znaša 50 mikrogramov na kubični meter, sicer ni bila presežena, vendar kakovost zraka kljub temu ni optimalna. Takšne ravni lahko zlasti pri otrocih, starejših in kroničnih bolnikih ob daljši izpostavljenosti povzročijo zdravstvene težave.
Kaj pravijo občinske meritve?
Poleg državnih meritev ima Mestna občina Kranj vzpostavljeno lastno mrežo senzorjev kakovosti zraka, ki dajejo vpogled v razmere po posameznih delih mesta. Ob tem občina poudarja, da so ti podatki zgolj informativne narave in ne predstavljajo uradnih zakonskih meritev.
Danes sredi dneva so bile vrednosti indeksa kakovosti zraka po Kranju naslednje: Kranj (splošno): 150, Zdravstveni dom: 186, Planina: 167 Laze: 164, Orehek: 168, Zlato polje: 175, Mlaka: 151.
Te vrednosti sodijo v razred »nezdravo za občutljive skupine«, ponekod pa se približujejo že ravni, ki lahko povzroča težave tudi zdravim ljudem ob daljši izpostavljenosti.
Razlike znotraj mesta
Občinski senzorji kažejo, da se kakovost zraka močno razlikuje tudi znotraj istega mesta. Medtem ko uradna Agencija Republike Slovenije za okolje postaja kaže zmerno obremenjen zrak, so posamezne soseske – denimo okolica zdravstvenega doma, Zlato polje ali Planina – izpostavljene bistveno višjim koncentracijam delcev.
Takšne razlike so še posebej izrazite v zimskem času, ko se zaradi kurilne sezone, prometa in temperaturnih inverzij onesnaženje zadržuje v nižinah in urbanih območjih.
Kaj kažejo aplikacije za vreme in kakovost zraka?
Ker ima Gorenjska omejeno samo eno uradno merilno mesto, se številni prebivalci za orientacijo zatekajo tudi k aplikacijam za vreme in kakovost zraka, ki združujejo podatke različnih senzorjev in modelov. Čeprav ti podatki niso uradne meritve, ponujajo vpogled v trenutno stanje in razlike med posameznimi kraji.
Po podatkih aplikacij za spremljanje vremena in kakovosti zraka je bila kakovost zraka danes na več delih Gorenjske ocenjena kot slaba ali zmerno slaba. Na Jesenicah je indeks kakovosti zraka dosegel vrednost 90, kar pomeni, da zrak ni zdrav za občutljive skupine, zato je priporočljivo omejiti čas na prostem, zlasti ob pojavu simptomov, kot sta oteženo dihanje ali draženje v grlu.
Podobno stanje beležijo tudi v Radovljici, kjer je indeks znašal 86, kar kaže na primerljivo obremenitev zraka, predvsem v nižjih legah in ob neugodnih vremenskih razmerah.
V Kranjski Gori je indeks dosegel vrednost 68, aplikacije pa kot glavni vir onesnaženja izpostavljajo fine delce PM2,5. Gre za zelo drobne delce, ki lahko prodrejo globoko v pljuča in prehajajo v krvni obtok, dolgotrajna ali ponavljajoča se izpostavljenost pa lahko vpliva na pljuča in srce ter povzroča kašelj, oteženo dihanje in poslabšanje astme.
V Škofji Loki je indeks kakovosti zraka dosegel vrednost 93, tudi tam pa aplikacije opozarjajo predvsem na povišane koncentracije delcev PM2,5, zaradi katerih je zrak lahko zdravju škodljiv za občutljive skupine, zlasti ob daljšem bivanju na prostem.
Razlika med uradnimi meritvami in aplikacijami
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da je treba podatke iz aplikacij razumeti kot informativne, saj temeljijo na kombinaciji lokalnih senzorjev, satelitskih podatkov in modelov.
Uradne in pravno relevantne meritve v Sloveniji še vedno zagotavlja agencija za okolje, a ker ima Gorenjska le eno stalno merilno mesto, prav ti neodvisni prikazi pogosto opozarjajo na lokalne razlike in kratkotrajne epizode onesnaženja, ki jih uradna mreža ne zazna vedno v celoti.
Skupna slika - tako po uradnih kot po neuradnih virih, kaže, da je kakovost zraka na Gorenjskem v zimskem času zelo odvisna od lokalnih razmer, predvsem kurilne sezone, prometa in vremenskih pogojev, pri čemer so fini delci PM2,5 najpogostejši in najbolj problematični onesnaževalci.
