Želite biti vedno na tekočem? Izberi Gorenjskainfo kot prednostni vir na Googlu.

Zakaj so ob grobu Milene Zupančič odjeknili streli?

| v Scena

Vojaške časti ob pogrebu Milene Zupančič so sprožile vprašanja. Kdo je do njih upravičen in kdo o tem odloča?

Od legendarne slovenske igralke Milene Zupančič so se v sredo na Bohinjski Beli poslovili z državnimi častmi. Del slovesnosti je bilo tudi sodelovanje častne enote Slovenske vojske, ki je ob zadnjem slovesu izstrelila tri častne salve.

Prav ta del pogreba je na družbenih omrežjih sprožil številna vprašanja in tudi kritike. Nekateri so se spraševali, zakaj je bila igralka deležna vojaških časti in po kakšnem ključu država sploh odloča, komu pripada takšno slovo.

Vojaške časti niso namenjene le vojakom

Pravila službe v Slovenski vojski določajo več skupin oseb, ki se jih pokoplje z vojaškimi častmi. Med njimi so pripadniki Slovenske vojske, ki umrejo med opravljanjem vojaške službe oziroma v času službe v stalni sestavi, pa tudi nekateri najvišji predstavniki države.

Mednje sodijo predsednik republike, predsednik vlade, predsednik državnega zbora, predsednik državnega sveta in predsednik ustavnega sodišča ter minister in državni sekretar na ministrstvu za obrambo. 

Pravila vključujejo tudi nekdanje predsednike republike, nekdanje ministre in državne sekretarje na obrambnem ministrstvu ter nosilce nekaterih posebej določenih državnih odlikovanj.

Ali bo posameznik, ki ni neposredno upravičen do takšnega pokopa, pospremljen na zadnjo pot z vojaškimi častmi, odloča vlada (foto: Jure Šujica).

Pomembna pa je še ena določba: z vojaškimi častmi se lahko pokopljejo tudi druge osebe, če tako odloči Vlada Republike Slovenije. To pomeni, da vojaške časti niso omejene zgolj na politike ali pripadnike vojske.

Zakaj vojaške časti Mileni Zupančič?

Milena Zupančič je bila prejemnica enega najvišjih državnih odlikovanj. Leta 2016 ji je takratni predsednik republike Borut Pahor podelil zlati red za zasluge za ustvarjalni opus na področju slovenske gledališke in filmske umetnosti ter za zavzeto delovanje za kulturo solidarnosti.

Kot so ob napovedi pogreba pojasnili na Protokolu Republike Slovenije, je bilo to visoko predsedniško odlikovanje med podlagami za izvedbo pogreba z državnimi in vojaškimi častmi.

Eden izmed temeljev za pokop Milene Zupančič z vojaškimi častmi je bil pred desetletjem podeljen zlati red za zasluge, eno najvišjih držanih odlikovanj (foto: Jure Šujica).

To sicer ne pomeni, da je vsak prejemnik zlatega reda za zasluge avtomatično upravičen do enakega pogreba. Veljavna pravila namreč posebej naštevajo kategorije upravičencev, pri drugih osebah pa omogočajo odločitev vlade.

Kaj pomenijo trije streli?

Tudi streli, ki so ob pogrebu Zupančičeve odjeknili na Bohinjski Beli, niso bili posebnost tega pogreba, ampak so del predpisanega vojaškega pogrebnega protokola.

Pravila službe v Slovenski vojski določajo, da se častna enota ob prihodu pogrebnega sprevoda postroji v bližini groba. Sledijo poslovilni govor in slovo družine, nato pa častna enota izstreli tri salve.

Gre za simbolni zadnji vojaški pozdrav pokojniku. Po salvi poveljujoči ukaže častni pozdrav, krsto oziroma žaro položijo v grob, ob tem pa se igra posmrtna koračnica.

Pri tem torej ne gre za tri naključno izstreljene strele, temveč za natančno določen del protokola pogreba z vojaškimi častmi.

Kako je videti pogreb z vojaškimi častmi?

Obseg vojaških časti ni pri vseh pogrebih nujno enak. Protokolarna pravila določajo velikost častne enote, častno spremstvo in stražo, prenos posmrtnih ostankov, nošenje odlikovanj in priznanj ter druge podrobnosti.

Pri pogrebnem sprevodu so lahko tako navzoči zastavonoša, vojaška godba, poveljnik in častna enota, nosilci odlikovanj ter častno spremstvo ob krsti oziroma žari.

Trije streli častne garde so obvezen del pokopa, spreminja pa se lahko velikost garde (foto: Jure Šujica).

Pri pogrebih nosilcev državnih funkcij častno enoto, častno spremstvo, stražo in druge potrebne elemente določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske.

Družina lahko vojaške časti zavrne

Ob vsem tem je pomembna tudi volja pokojnika oziroma njegovih najbližjih. Pravila izrecno določajo, da se vojaške časti ne izvedejo, če je pokojnik pred smrtjo izrazil željo, da takšnega pogreba ne želi.

Prav tako se upošteva nasprotovanje bližnjih sorodnikov. Država torej pogreba z vojaškimi častmi družini ne more preprosto vsiliti.

Vojaške časti ob zadnjem slovesu od Milene Zupančič zato niso bile povezane z njenim poklicem igralke v vojaškem smislu. Šlo je za državno priznanje njenemu življenjskemu delu in pomenu za slovensko kulturo, izvedeno po pravilih, ki omogočajo, da se takšne časti izkažejo tudi civilnim osebam.

Preberite še

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura