Kaj o tem delu Slovenije povedo številke?
Potem ko je gospodarska moč Gorenjske prejšnji dve leti padala, se je v lanskem letu poslovanje gorenjskega gospodarstva znova izboljšalo.
Neto čisti dobiček se je povečal za kar 57 odstotkov na 635 milijonov evrov. Brezposelnost s 3,4 odstotka ostaja najnižja v državi, na izzive pa opozarja 1,8-odstotni upad izvoza.
Kot je na četrtkovi novinarski konferenci v Kranju povedala vodja kranjske izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Zdenka Kajdiž, so družbe gorenjske regije lani kljub zahtevnim razmeram izboljšale rezultat poslovanja. Leto so zaključile s 635 milijonov evrov čistega dobička in s 57-odstotno rastjo dosegle najvišjo rast v državi.
Neto čisti dobiček so izkazala vsa področja dejavnosti, so pa družbe predelovalne dejavnosti zabeležile 32 odstotkov manj neto čistega dobička kot leto pred tem. Z neto čistim dobičkom so leto zaključile družbe v vseh občinah gorenjske regije, razen na Jesenicah.
V pozitivnih številkah je končalo 71 odstotkov družb. Skupaj so dosegle 750 milijonov evrov dobička, kar je za polovico več kot leto pred tem. Izguba ostalih podjetij se je povečala za četrtino, na 115 milijonov evrov.
Za dobrih devet milijonov dolgov
Leta 2024 je bilo začetih 62 insolventnih postopkov, lani en manj. Bilo je tudi osem postopkov prisilne poravnave in 19 likvidacijskih postopkov. Največ jih je bilo začetih na področju gradbeništva, trgovine ter nastanitvene in gostinske dejavnosti.
Konec leta je imelo blokiran transakcijski račun 159 družb, kar je 46 manj kot konec leta 2024. Se je pa za 1,6 milijona evrov na 9,5 milijona evrov povečal skupni znesek neporavnanih obveznosti.
Največ plačilno nesposobnih družb je bilo v gradbeništvu, v predelovalni dejavnosti in trgovini.
Družbe gorenjske regije so lani ustvarile 10,4 milijarde evrov prihodkov, kar je pet odstotkov več kot leta 2024. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu so se povečali za šest odstotkov, na tujih trgih, kjer ustvarijo 46 odstotkov prihodkov, pa zmanjšali za en odstotek.
Direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, Regionalne zbornice Gorenjske, Nina Vrabelj je povedala, da Gorenjska ostaja izrazito izvozno usmerjena regija, vendar je opazno rahlo ohlajanje. Lani so zabeležili 1,8-odstotni padec izvoza v primerjavi z letom pred tem. Obenem pa raste število podjetij, ki izvažajo.
»To kaže na zdravo podjetniško dinamiko, vendar manjšo rast posameznih podjetij,« je pojasnila. Ob tem je opozorila, da v prvem četrtletju letošnjega leta beležijo dodaten 2,9-odstotni padec izvoza.
Povedala je, da ključni trg s skoraj 27 odstotki ostaja Nemčija, sledijo Italija z osmimi odstotki, nato Avstrija, Poljska in ZDA.
»Gorenjska je močno odvisna od evropskega trga, tako da diverzifikacija na globalne trge ostaja ključen izziv in tudi priložnost,« je še dejala.
Kot posebej svetlo točko gorenjskega gospodarstva je izpostavila turizem, ki je lani s 4,2 milijona prenočitvami beležil 6,5-odstotno rast.
Ocenila je, da je Gorenjska regija z močno industrijsko tradicijo, izvozno usmerjenostjo in pomembno vlogo turizma. Podatki pa kažejo, da se regija trenutno nahaja na pomembni prelomnici med stabilnostjo in potrebo po prestrukturiranju v produkte in storitve z višjo dodano vrednostjo.
Družbe gorenjske regije so lani ustvarile 2,97 milijarde evrov neto dodane vrednosti, kar je štiri odstotke več kot leto prej, neto dodana vrednost na zaposlenega pa je znašala 63.129 evrov. V povprečju je bilo lani v gorenjskih družbah zaposlenih 47.061 delavcev, kar je 69 več kot leto prej.
Povprečna mesečna bruto plača je znašala 2461 evrov, kar je 78 evrov več kot leto prej, a 13 evrov manj od povprečja v Sloveniji.
Direktor kranjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Uroš Kopavnik pa je povedal, da je registrirana brezposelnost na Gorenjskem s 3,4 odstotka še vedno najnižja v Sloveniji in od povprečja države ostaja nižja za okoli 1,5 odstotne točke, kar je razlog za optimizem.
Na zavodu tudi nimajo napovedi kakšnih večjih stečajev ali odpuščanj.
