Poletni meseci v gore privabijo na tisoče obiskovalcev, z njimi pa se poveča tudi pritisk na občutljivo gorsko naravo. Na Ministrstvu za okolje in prostor opozarjajo, da je prav zdaj čas, ko cvetijo številne redke in zavarovane rastlinske vrste.
Gorski habitati so zaradi kratke rastne sezone, zahtevnih vremenskih razmer in občutljivega okolja med najbolj ranljivimi naravnimi območji v Sloveniji. Že hoja zunaj urejenih poti lahko poškoduje rastlinje in povzroči erozijo tal, posledice pa so lahko vidne še vrsto let.
V Sloveniji je zavarovanih 240 rastlinskih vrst
V Sloveniji je z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah zaščitenih 240 rastlinskih vrst. Med najbolj prepoznavnimi so planika, različne vrste sviščev, avrikelj, kranjski jeglič, Zoisova zvončica, alpska možina, kranjska lilija, turška lilija, ozkolistna narcisa, lepi čeveljc in številne druge rastline, ki jih lahko srečamo tudi v gorskem svetu Gorenjske.
Čeprav marsikdo meni, da s trganjem ene same rastline ne povzroči večje škode, strokovnjaki opozarjajo, da lahko množični obiski najbolj priljubljenih planinskih poti hitro pustijo posledice na občutljivih rastiščih.
Posebna pozornost letos namenjena lepemu čeveljcu
V Triglavskem narodnem parku letos posebno pozornost namenjajo lepemu čeveljcu, eni najbolj prepoznavnih divje rastočih orhidej v Evropi. Rastlina je v Sloveniji strogo zavarovana že več kot sto let, pomemben del njenih rastišč pa leži prav na območju edinega slovenskega narodnega parka. Po ocenah strokovnjakov tam uspeva približno petina vseh slovenskih rastišč te redke orhideje.
Lepi čeveljc poleg neustreznega gospodarjenja z gozdovi ogrožajo tudi obiskovalci, ki rastline trgajo, izkopavajo ali hodijo po njihovih rastiščih. Zaradi tega bodo v času cvetenja na nekaterih območjih Triglavskega narodnega parka izvajali okrepljen naravovarstveni nadzor in obiskovalce dodatno ozaveščali o pomenu varovanja občutljive narave.
Naj rastline ostanejo tam, kjer rastejo
Na ministrstvu poudarjajo, da lahko pohodniki največ naredijo že z odgovornim ravnanjem. To pomeni, da ostajajo na označenih planinskih poteh, rastlin ne trgajo, ne izkopavajo in jih ne odnašajo domov.
Še posebej na strmih pobočjih množični obiski povzročajo nastanek erozijskih žarišč, kjer rastlinje težko ponovno uspeva. Prav zato je pomembno, da gorske rastline ostanejo v svojem naravnem okolju, kjer jih bodo lahko občudovale tudi prihodnje generacije pohodnikov.
Za varovanje narave skrbijo tudi planinci
K ohranjanju gorske flore že desetletja pomembno prispevajo planinska društva in njihova naravovarstvena dejavnost. Pri Planinski zvezi Slovenije deluje Komisija za varstvo gorske narave, številna društva pa imajo tudi gorske straže, ki pohodnike opozarjajo na pomen spoštljivega odnosa do narave in prepoved trganja zaščitenih rastlin.
S prihodom glavne planinske sezone pristojni znova pozivajo obiskovalce gora, naj s svojim ravnanjem pomagajo ohraniti bogato rastlinsko pestrost slovenskega alpskega sveta. Zaščitene rastline so najlepše tam, kjer rastejo – v svojem naravnem okolju.
