Inšpekcija za okolje je skupaj s policijo, Finančno upravo Republike Slovenije in kmetijsko inšpekcijo izvedla nadzor nelegalnih predelovalcev in zbiralcev odpadkov.
Inšpekcija za okolje Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor je letos izvedla koordinirano akcijo nadzora nelegalnih predelovalcev in zbiralcev odpadkov, s poudarkom na izrabljenih motornih vozilih.
Pri nadzorih so sodelovali policija, Finančna uprava Republike Slovenije ter Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Preverjali dovoljenja za zbiranje in obdelavo odpadkov
Cilj usmerjene nadzorstvene akcije je bil zagotoviti ravnanje z odpadki v skladu z zakonodajo ter preprečiti opravljanje dejavnosti brez zahtevanih dovoljenj in evidenc.
Inšpektorji so zato preverjali predvsem zakonitost obdelave, zbiranja in prevoza odpadkov.
Posebno pozornost so namenili primerom, ko zavezanci odpadke obdelujejo brez okoljevarstvenega dovoljenja oziroma jih zbirajo ali prevažajo brez ustreznih upravnih aktov ali vpisov v evidence.
Nadzorniki so iskali morebitne primere nezakonitega zbiranja, skladiščenja, prevoza, razstavljanja in obdelave odpadkov. Poseben poudarek je bil na ravnanju z izrabljenimi vozili.
Ker pri takšnih nadzorih pogosto ugotovijo tudi kršitve z drugih področij, je po navedbah inšpekcije sodelovanje različnih nadzornih organov pomembno. Skupni nadzori omogočajo celovitejši pregled dejavnosti, učinkovitejše odkrivanje nepravilnosti ter hitrejše in usklajeno ukrepanje.
S tem želijo okrepiti nadzor nad ravnanjem z izrabljenimi vozili, varovati okolje in zagotoviti enake pogoje za vse, ki dejavnost opravljajo skladno s predpisi.
Kdaj avtomobil sploh postane odpadek?
Zakon o varstvu okolja določa, da je odpadek vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali ga mora zavreči. Motorno vozilo zato ni odpadek že samo po sebi.
Takšen status dobi šele, ko so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Pri vsakem vozilu je treba upoštevati vse relevantne okoliščine, predvsem njegovo tehnično stanje, namen uporabe oziroma hranjenja in ravnanje imetnika.
Če pristojni ugotovijo, da je vozilo izrabljeno oziroma predstavlja odpadek, zanj začnejo veljati predpisi s področja ravnanja z odpadki.
Uredba o odpadkih prepoveduje odmetavanje in puščanje odpadkov v okolju ter nenadzorovano ravnanje z njimi v nasprotju z uredbo oziroma zakonom, ki ureja varstvo okolja.
Uredba o izrabljenih vozilih pa določa, da mora zadnji imetnik izrabljeno vozilo oddati na zbiralnem mestu ali v obratu za razstavljanje, ki izvaja tudi prevzem izrabljenih vozil.
Za zadnjega imetnika velja oseba, ki je kot zadnji lastnik vozila vpisana v evidenco registriranih vozil in vozilo zavrže, ga želi zavreči ali ga mora zavreči kot odpadek.
Neregistrirano vozilo še ni nujno izrabljeno
Inšpektor za okolje mora v postopku najprej ugotoviti dejansko stanje in za vsako posamezno vozilo presoditi, ali izpolnjuje pogoje za odpadek.
Vozilo namreč ni odpadek zgolj zato, ker je odjavljeno iz prometa ali se dalj časa ne uporablja. Pomembni so tehnično stanje, možnost nadaljnje uporabe, namen hranjenja ter ravnanje oziroma namen njegovega imetnika.
Vozilo se praviloma šteje za izrabljeno, kadar zaradi tehničnega stanja ni več primerno za uporabo v prometu, kadar je nepopravljivo poškodovano ali kadar je zapuščeno. Status je zato treba ugotavljati za vsako vozilo posebej.
Za odjavljeno vozilo lahko nastane obveznost plačila dajatve
Če inšpektorji ugotovijo, da odjavljeno vozilo ni izrabljeno in nima statusa odpadka, se zanj glede na določbe Zakona o dajatvah za motorna vozila plačuje dajatev.
Zavezanec je oseba, ki je kot lastnik vpisana v register motornih vozil. Obveznost plačila dajatve za odjavljeno vozilo prvič nastane po dveh letih od odjave vozila iz prometa, nato pa vsako leto na datum odjave vozila.
Dajatev se preneha plačevati, če se izkaže, da je bilo vozilo v skladu s predpisi o varstvu okolja predano v razgradnjo ali je bilo ponovno registrirano. Dajatev za odjavljeno vozilo se prav tako ne plačuje za vozila s statusom starodobnega vozila.
Če pa gre za izrabljeno vozilo oziroma odpadek, ga mora zadnji imetnik oddati na zbiralnem mestu ali v obratu za razstavljanje. Odpadke lahko zbirajo le ustrezno registrirani zbiralci, za njihovo obdelavo pa je potrebno okoljevarstveno dovoljenje.
Obravnavali 16 lokacij po Sloveniji
V okviru akcije je inšpekcija obravnavala 16 lokacij po Sloveniji. Zaradi ugotovljenih kršitev je v petih postopkih izdala inšpekcijske odločbe, v treh primerih pa so bile odločbe zavezancem izdane že pred začetkom akcije.
Eno zadevo so odstopili Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, sedem postopkov pa ob koncu akcije še ni bilo zaključenih.
Inšpektorji so med drugim odredili prepoved zbiranja, odlaganja in obdelave odpadkov ter odstranitev izrabljenih vozil in drugih odpadkov in njihovo predajo pooblaščenim izvajalcem.
Odredili so tudi odstranitev neregistriranih in poškodovanih vozil z neutrjenih površin, prenehanje nedovoljene demontaže rezervnih delov ter ukrepe za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin.
Odkrili tri kršitve s področja dela na črno
Finančna uprava Republike Slovenije je sodelovala pri nadzorih na vseh 16 lokacijah. Izvajala je nadzor s področja nenamenske uporabe pogonskih energentov ter dela in zaposlovanja na črno.
Pri tem je ugotovila tri kršitve s področja dela in zaposlovanja na črno.
Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je sodeloval v treh primerih. V enem je uvedel prekrškovni postopek, v drugih pa so postopki v okviru njegovih pristojnosti potekali oziroma se nadaljujejo.
