Nov sistem razvrščanja rastlin glede na tveganje njihove invazivnosti naj bi potrošnikom, vrtnarjem in načrtovalcem zelenih površin pomagal pri bolj odgovorni izbiri rastlin za vrtove in javne zasaditve.
Slovenija je dobila prvi strokovno in medsektorsko usklajen semafor invazivnosti okrasnih rastlin. Gre za sistem, ki potrošnikom, vrtnarjem, občinam in načrtovalcem zelenih površin omogoča enostavnejšo izbiro rastlin in boljše razumevanje njihovega vpliva na naravo.
Okrasne invazivne rastline so tujerodne vrste, ki se z vrtov ali javnih zasaditev lahko nenadzorovano širijo v naravo – v gozdove, na kmetijska zemljišča in ob vodotoke. Tam lahko povzročajo škodo naravi in gospodarstvu ter vplivajo tudi na zdravje ljudi.
Čeprav so številne med njimi priljubljene zaradi svojega videza, lahko dolgoročno predstavljajo resno tveganje za naravno okolje in biotsko pestrost. Na črnem seznamu 12 vrst, ki naj bi se jim izogibali pri zasaditvah, so denimo tudi lovorikovec, sivi dren, bambusi in ameriški javor.
Tri kategorije rastlin glede na tveganje
Semafor invazivnosti prinaša pregleden sistem razvrščanja okrasnih rastlin glede na stopnjo tveganja njihove invazivnosti. Sistem sestavljajo trije seznami:
- črni seznam, ki vključuje invazivne tujerodne rastline, katerih sajenje odsvetujejo,
- oranžni seznam, ki zajema rastline z večjim tveganjem za širjenje v naravo,
- beli seznam, na katerem so priporočene okrasne rastline brez negativnih vplivov na naravo.
Ocena invazivnosti je nastala v okviru projekta LIFE OrnamentalIAS. Projektni partnerji so analizirali 300 najbolj prodajanih okrasnih rastlin in pripravili oceno njihovega tveganja za širjenje v naravo.
Pri pripravi sodelovalo več kot 200 strokovnjakov
Črni in oranžni seznam je na osmih delavnicah, ki so potekale od novembra 2025 do marca 2026, skupaj usklajevalo 215 strokovnjakov z različnih področij, med njimi varstva narave, hortikulture, arhitekture, vrtnarstva, prostorskega načrtovanja, kmetijstva in komunalnih dejavnosti.
Pri delu so sodelovali tudi predstavniki lokalnih skupnosti in ministrstev. Podobne delavnice v okviru projekta izvajajo tudi partnerji na Hrvaškem.
Sonja Rozman z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, vodja območne enote Kranj, je poudarila pomen novega orodja: »S projektom LIFE OrnamentalIAS smo združili moči različni sektorji, da zmanjšamo negativne vplive invazivnih tujerodnih rastlin. S semaforjem invazivnosti delujemo preventivno, saj bomo z njegovim upoštevanjem lahko preprečili, da bi se invazivke razširile v naravo.«
Pomembno orodje za vrtnarje, občine in kmetijstvo
Po besedah Rozman je pomembno tudi to, da je črni seznam nastal s soglasjem različnih strokovnjakov in deležnikov, zato pričakujejo, da bo sistem zaživel tudi v praksi.
»Za vse vrste s črnega seznama bomo poiskali ustrezne nadomestne rastline, za vrste z oranžnega seznama pa pripravili priročnik za ravnanje z njimi. Vrste z belega seznama so najbolj varna izbira,« je pojasnila.
Direktor Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak meni, da lahko pomemben prispevek k zmanjšanju invazivk prispevajo tudi vrtnarji in kupci rastlin. »Za zmanjšanje prisotnosti in vplivov okrasnih invazivk lahko največ naredimo z nakupi in vzgojo priporočenih okrasnih rastlin,« je poudaril.
Na pomen sistema opozarja tudi Igor Škerbot s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Po njegovih besedah se kmetje pogosto srečujejo s posledicami invazivnih rastlin, ki se širijo na kmetijska in gozdna zemljišča. »Odstranjevanje je zahtevno, dolgotrajno in povzroča finančno škodo. Zato je semafor invazivnosti okrasnih rastlin pomemben korak k temu, da bomo v kmetijstvu bolje preprečevali širitev invazivk iz okrasnega vrtnarstva.«
