Previdno! Klopi prenašajo bolezni, ki lahko pustijo trajne posledice.
Narava se prebuja, z njo pa tudi klopi - majhne živali, ki lahko prenašajo povzročitelje nevarnih bolezni, kot sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza.
Po podatkih strokovnjakov v Sloveniji za klopni meningoencefalitisom vsako leto zboli okoli 100 ljudi, za lymsko boreliozo pa približno 4500 ljudi.
Kot opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, lahko posledice bolezni trajajo vse življenje.
Slovenija med državami z največ okužbami
Slovenija spada med države z največjo pojavnostjo tako klopnega meningoencefalitisa kot tudi lymske borelioze.
»V zadnjem desetletju je za klopnim meningoencefalitisom v Sloveniji zbolelo povprečno okrog 100 oseb letno, za lymsko boreliozo pa v povprečju okoli 4500 oseb letno,« je na novinarski konferenci poudarila Marta Grgič Vitek, epidemiologinja in nacionalna koordinatorica programa cepljenja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Največ primerov klopnega meningoencefalitisa zaznajo na:
- Gorenjskem
- Koroškem
- v ljubljanski regiji
Lymska borelioza pa je najpogostejša:
- na Goriškem
- na Gorenjskem
- v murskosoboški regiji.
Cepljenje je učinkovita zaščita
Klopni meningoencefalitis je mogoče preprečiti s cepljenjem. Strokovnjaki priporočajo cepljenje vsem prebivalcem, starejšim od enega leta.
Najboljši čas za cepljenje je pred začetkom sezone klopov, torej pred toplejšimi meseci.
Osnovno cepljenje poteka v treh odmerkih:
- drugi odmerek sledi en mesec po prvem,
- tretji odmerek pa po petih do dvanajstih mesecih.
Prvi poživitveni odmerek je potreben po treh letih, nato pa vsakih pet let.
Za nekatere generacije cepljenje brezplačno
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je brezplačno za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto in otroke, rojene leta 2016 ali pozneje.
Do cepljenja na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja so upravičeni tudi nekateri odrasli, trenutno tisti, rojeni med letoma 1970 in 1981.
Obvezno zdravstveno zavarovanje krije tri odmerke. Tisti, ki so osnovno cepljenje že opravili samoplačniško, so upravičeni do treh poživitvenih odmerkov.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so za leto 2026 predlagali, da bi pravico do brezplačnega cepljenja razširili tudi na odrasle, rojene leta 1982 in 1983, vendar program cepljenja še ni potrjen.
Cepljenih je presenetljivo malo ljudi
Po podatkih raziskave EHIS iz leta 2019 ima vsaj en odmerek cepiva proti klopnem meningoencefalitisu približno 22 odstotkov prebivalcev Slovenije.
Redno pa se proti bolezni cepi le okoli osem odstotkov prebivalcev, kar po mnenju strokovnjakov pomeni, da je zaščita prebivalstva še vedno prenizka.
Proti lymski boreliozi cepiva ni, bolezen pa zdravniki zdravijo z antibiotiki.
Tretjina bolnikov ima trajne posledice
Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana zdravijo približno dve tretjini bolnikov s klopnim meningoencefalitisom v Sloveniji.
Infektologinja Petra Bogovič pojasnjuje, da zbolevajo ljudje vseh starosti, nekoliko pogosteje pa moški.
»Klopni meningoencefalitis se ponavadi začne z vročino, glavobolom, slabšim počutjem in utrujenostjo.
Po kratkotrajnem izboljšanju bolezen izbruhne v hujši obliki: bolniki imajo višjo vročino, hud glavobol, pogosto bruhajo, lahko imajo težave s spominom ali razmišljanjem, v hujših primerih pride tudi do nezavesti ali ohromitev,« opisuje potek bolezni.
Več kot polovica bolnikov sicer popolnoma okreva, vendar:
- 0,5 do dva odstotka bolnikov umre,
- pri petih do desetih odstotkih bolezen povzroči trajne ohromitve.
Pri več kot tretjini bolnikov po bolezni ostanejo glavoboli, težave s spominom in zbranostjo, kar lahko močno vpliva na kakovost življenja.
Ena okužba lahko spremeni življenje
Med tistimi, ki jim je klopni meningoencefalitis pustil trajne posledice, je tudi Janez Zobec.
Pred več kot dvajsetimi leti je med sprehodom v gozdu dobil klopa. Bolezen je napredovala tako hitro, da je bil nekaj časa v kritičnem stanju.
Začela sta mu odpovedovati srce in pljuča.
Po štirimesečni rehabilitaciji v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča je ponovno pridobil samostojnost, vendar ima zaradi ohromitve še danes težave z desno stranjo telesa.
Letos pričakujejo veliko klopov
Klopi so že aktivni po večjem delu Slovenije.
Izjema so predvsem višje ležeča območja Gorenjske in Koroške, kjer so temperature tal še nižje.
»Glede na razmere pričakujemo sezono, primerljivo z lansko, z razmeroma visoko številčnostjo klopov,« pojasnjuje Tea Knapič, biologinja iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Klopi postanejo dejavni, ko temperatura tal preseže približno šest stopinj Celzija.
Najbolj aktivni so:
- spomladi
- ponovno jeseni.
Poletna vročina in suša njihovo aktivnost običajno nekoliko zmanjšata.
Klope lahko srečamo skoraj povsod
V Sloveniji živi 16 vrst klopov, najpogostejši pa je gozdni oziroma navadni klop (Ixodes ricinus).
Najdemo jih lahko:
- v gozdovih
- na gozdnih robovih
- na travnikih
- v parkih
- tudi na domačih vrtovih.
Kako se zaščititi
Strokovnjaki priporočajo več preprostih zaščitnih ukrepov:
- dolga oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami
- nogavice čez hlače
- zaprta obutev
- pregled telesa po vrnitvi iz narave.
Biologinja Tea Knapič pravi, da se tudi sama na terenu zaščiti na ta način in je proti klopnemu meningoencefalitisu tudi cepljena.
