Evropska raziskava razkriva, da skoraj 40 odstotkov kupcev kratkotrajne elektronike vsaj en izdelek zavrže neuporabljen ali po le eni sami uporabi.
Polnilniki, mini ventilatorji, USB-adapterji, poceni LED-svetila in elektronske igrače – ti pripomočki stanejo le nekaj evrov in jih kupimo brez večjega razmisleka. Ko se pokvarijo ali nas nehajo zanimati, pristanejo v predalu ali pa kar med smeti. Ob mednarodnem dnevu e-odpadkov, ki ga obeležujemo 14. oktobra, je organizacija WEEE Forum objavila obsežno evropsko raziskavo med več kot 10.000 odraslimi v 12 državah, ki razkriva, kako razširjen je ta pojav postal. Rezultati so zaskrbljujoči.
Skoraj vsak ima doma vsaj en tak pripomoček
Kar 87 odstotkov anketiranih ima doma vsaj eno napravo iz kategorije hitro potrošne elektronike, 78 odstotkov pa jih je vsaj eno kupilo v zadnjih dvanajstih mesecih. Pojav ima že svoje ime – fast tech oziroma hitro potrošna elektronika, ki po svoji logiki deluje precej podobno kot hitra moda. Nizka cena pri nakupu odtehta vse pomisleke, četudi je življenjska doba izdelka kratka.
Posebej pogosto po takšnih izdelkih posegajo mlajši. Med anketiranimi, starimi od 18 do 29 let, jih je v zadnjem letu hitro potrošno elektroniko kupilo kar 93 odstotkov, med starejšimi od 65 let pa 61 odstotkov. Kljub vsemu je z nakupi zadovoljnih 61 odstotkov vprašanih, več kot polovica pa ugodno ceno navaja kot glavni razlog za odločitev.
Zavrgla jo, ne da bi jo sploh uporabila
Posebej pereč je podatek o tem, kako hitro takšni izdelki postanejo odpadek. 58 odstotkov vprašanih je imelo doma vsaj eno napravo, ki so jo uporabljali največ šest mesecev. Med njimi jih je 39 odstotkov navedlo, da so jo zavrglo neuporabljeno, po eni sami uporabi ali najpozneje mesec dni po nakupu. Ob bližajočem se črnem petku in decembrskih praznikih so ti podatki še posebej zgovorni.
Protislovje je očitno: čeprav se večina potrošnikov zaveda krajše življenjske dobe poceni elektronike, jih 64 odstotkov ne namerava zmanjšati nakupovanja takšnih izdelkov. Majhna cena posameznega pripomočka tako prikrije precej večji problem – množico naprav, ki po kratki uporabi postanejo odpadek.
Naprave končajo med plastiko, baterije pa povzročajo požare
Težava se začne, ko naprave ne potrebujemo več. 30 odstotkov anketiranih takšne naprave odlaga med mešane komunalne odpadke, 21 odstotkov pa med plastično embalažo. Le 27 odstotkov jih odslužene naprave odda v zbirne centre, 19 odstotkov pa na zbirna mesta v trgovinah. Preostalih 29 odstotkov naprave neuporabljene hrani doma.
Takšno ravnanje pomeni izgubo materialov, ki bi jih bilo mogoče reciklirati, prinaša pa tudi resno varnostno nevarnost. Litij-ionske baterije, ki jih vsebuje vse več manjših naprav, se med zbiranjem, stiskanjem ali sortiranjem odpadkov lahko poškodujejo in vnamejo. WEEE Forum poroča, da je 36 odstotkov podjetij, ki zbirajo elektronske odpadke, v zadnjem letu doživelo požar, ki so ga povzročile baterije. Nepravilno odlaganje tako ni le okoljski problem, temveč ogroža tudi delavce in opremo.
Kako ravnati z odsluženimi napravami v Sloveniji
V Sloveniji za zbiranje in predelavo odpadne električne in elektronske opreme skrbijo posebne sheme, med njimi tudi družba ZEOS. Odslužene pripomočke lahko oddamo v zbirnih centrih, posebnih uličnih zbiralnikih za elektronske odpadke ali na zbirnih mestih v trgovinah. Velja preprosto pravilo: če ima izdelek kabel, električni priključek, vezje ali baterijo, ne sodi med mešane komunalne odpadke ali plastično embalažo.
Strokovnjaki pred prihodnjimi nakupovalnimi prazniki pozivajo k premišljenosti pri odločitvah. Pred nakupom poceni elektronike se je smiselno vprašati, ali napravo resnično potrebujemo, kako dolgo jo bomo dejansko uporabljali in ali jo bo mogoče popraviti. Odgovor na ta vprašanja je pogosto precej bolj dragocen kot cena na ceniku.
