Na posvetu v Državnem svetu Republike Slovenije so strokovnjaki in župani izpostavili dolgotrajne postopke, neusklajen sistem in nujnost večjih pristojnosti občin za hitrejši razvoj.
V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je bil danes posvet z naslovom: Občinski prostorski načrti – (izgubljene) priložnosti in nevarnosti za razvoj lokalnih skupnosti in Slovenije, ki sta ga organizirala Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Ustanova dr. Antona Trstenjaka.
Razprava je bila namenjena vprašanjem prostorskega načrtovanja kot enega ključnih dejavnikov gospodarske konkurenčnosti, trajnostnega razvoja in kakovosti življenja v lokalnih skupnostih ter v državi kot celoti.
Namen posveta je bil spodbuditi razpravo o potrebnih zakonodajnih prilagoditvah, ki bi občinam omogočile večjo prožnost in dejansko večjo vlogo pri prostorskem načrtovanju.
Prostorsko načrtovanje kot politično vprašanje
Udeležence je najprej nagovoril predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, ki je poudaril, da prostorsko načrtovanje ni zgolj strokovno ali upravno vprašanje, temveč eno ključnih razvojnih in političnih vprašanj prihodnosti Slovenije.
»Odnos do prostora jasno kaže, kakšna država želi biti Slovenija – takšna, ki zna povezovati razvojne potrebe ljudi, občin in gospodarstva, ali takšna, ki se izgublja v togih postopkih in zamujenih priložnostih,« je dejal.
Opozoril je, da brez močnih lokalnih skupnosti in ustrezno urejene regionalne ravni ni mogoče zagotoviti uravnoteženega razvoja države.
V tej luči je poudaril pomen regionalizacije in vzpostavitve pokrajin kot manjkajoče ravni med državo in občinami, ki bi lahko prispevala k bolj usklajenemu in učinkovitemu prostorskemu razvoju, lažjemu umeščanju infrastrukturnih in gospodarskih projektov ter razbremenitvi države in občin pri reševanju kompleksnih prostorskih vprašanj.
Poudaril je, da posvet predstavlja pomembno priložnost za oblikovanje konkretnih predlogov za izboljšanje upravljanja prostora.
Dolgotrajni postopki kot zavora razvoja
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je poudaril, da je za uspešno umeščanje razvojnih projektov nujno tesno sodelovanje med državo in občinami ter uravnotežen pristop med varstvom prostora in razvojnimi potrebami.
Dolgotrajni postopki – za katere je deloma problem pri občinah deloma pa pri državi – pogosto zavirajo razvoj lokalnih skupnosti, kar deloma povzročajo univerzalne rešitve za občine, ki so med seboj različne, in deljena odgovornost med občinami in upravnimi enotami.
Po njegovem mnenju je sistem do leta 1990 deloval učinkoviteje, saj so občine same pripravljale prostorske načrte in izdajale dovoljenja, načrte pa je bilo mogoče sprejeti v enem do treh letih. Strožja okoljska zakonodaja, kot je v Evropski uniji, še dodatno podaljšuje postopke.
Novak predlaga vzpostavitev mehanizma za urejenost prostora, uvedbo odgovornosti in sankcij za zamude ter vrnitev izdaje gradbenih dovoljenj občinam. Kot pomoč občinam v zatečenih primerih deluje tudi medresorska komisija, je spomnil.
Občine brez pravih orodij
Predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka Dušan Gerlovič pa je poudaril, da je prostor strateška razvojna priložnost, ki jo je treba upravljati premišljeno, v korist lokalnih skupnosti ter gospodarstva.
Opozoril je, da se občine kljub ustavnim pristojnostim soočajo z omejitvami zaradi zapletenih in dolgotrajnih postopkov ter zakonodajnih ovir.
Obstoječi sistem pogosto zavira razvoj gospodarskih dejavnosti in privabljanje investicij, zato so potrebne zakonodajne prilagoditve, ki bodo občinam omogočile večjo prožnost, okrepljeno vlogo pri odločanju ter učinkovitejše doseganje ciljev uravnoteženega regionalnega razvoja.
Izkušnje s terena
V nadaljevanju so strokovnjaki in predstavniki lokalnih skupnosti predstavili različne vidike prostorskega načrtovanja.
Župan občine Hoče - Slivnica Marko Soršak je predstavil praktične izkušnje pri pripravi občinskih prostorskih načrtov in primerjave s tujino. Poudaril je, da slovenski sistem prostorskega načrtovanja v teoriji omogoča razvoj, v praksi pa ga pogosto zavira.
»Občine smo tiste, ki najbolj neposredno čutimo potrebe gospodarstva in ljudi, vendar nimamo dovolj orodij, da bi na te potree pravočasno odgovorile. Če želimo uresničiti razvojne cilje države, od višje dodane vrednosti do enakomernega regionalnega razvoja, moramo odpraviti sistemske ovire in občinam omogočiti večjo vlogo pri odločanju,« je pojasnil.
Rešitev vidi v konkretnih zakonodajnih spremembah, usklajenih v državnem svetu in sprejetih v državnem zboru, da bi prostorski sistem postal podpora razvoju, ne pa njegova največja omejitev.
Direktor mestne uprave Mestne občine Ptuj Alen Jevtović je izpostavil vlogo občin pri ustvarjanju pogojev za gospodarski razvoj.
Poudaril je, da strategija regionalnega razvoja predvideva kakovostna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo v radiju 35 kilometrov od prebivališča, kar lokalna raven podpira.
»Na lokalni ravni se zelo konkretno srečujemo s povpraševanjem po zemljiščih za gospodarske dejavnosti, ki pa jih ne moremo nasloviti in to postanejo zamujene priložnosti za razvoj in realizacijo navedene vizije. Danes imamo situacijo, kjer občine nosimo odgovornost za razvoj, država pa ima ključne vzvode odločanja,« je dejal in dodal, da je za višjo produktivnost, kakovostna delovna mesta in manj regionalnih razlik treba zagotoviti ustrezne prostorske pogoje za razvoj države, regij in lokalnega okolja.
Gospodarske cone in investicije
Vodja spodbujanja in razvoja podjetništva pri Znanstveno-raziskovalnem središču Bistra Ptuj Robert Novak je predstavil analizo gospodarskih panog na podlagi dodane vrednosti, migracij, tujih praks in pripravljenosti con.
Poudaril je, da Podravje ne izgublja ljudi zaradi pomanjkanja potenciala, temveč zaradi počasnega ustvarjanja pogojev za delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.
Marinka Konečnik Kunst iz podjetja Masterplan je opozorila na ključne težave pri načrtovanju gospodarskih con in potrebo po državnem akcijskem programu za strateška območja.
Urbanistični izzivi
Urbanistka in arhitektka Bogdana Dražič je izpostavila izzive slovenskega urbanizma in poudarila, da občinski prostorski načrt ni več operativen, kar občinam otežuje umeščanje posegov v prostor.
Sistemske težave in potreba po reformah
V drugem delu posveta so predstavniki ministrstev in institucij osvetlili postopke prostorskega načrtovanja z vidika države, varstva narave, upravljanja voda ter urejanja kmetijskega prostora.
Razprava je potrdila, da se občine pri pripravi občinskih prostorskih načrtov soočajo s številnimi sistemskimi izzivi.
Udeleženci so opozorili na dolgotrajne postopke, saj priprava občinskega prostorskega načrta pogosto traja od treh do desetih let, ter na neusklajenost zahtev in preveliko število deležnikov.
Posvet so sovodili državni svetnik Milan Ozimič, Dušan Gerlovič ter Alen Jevtović.
Na podlagi razprave bo pristojna komisija državnega sveta pripravila zaključke, ki jih bo nato obravnaval Državni svet Republike Slovenije. Ti bodo posredovani Vladi Republike Slovenije kot izhodišče za nadaljnje zakonodajne in sistemske izboljšave na področju prostorskega načrtovanja.
