Zakaj si številni športniki tetovirajo olimpijske kroge? Med športniki, ki imajo tetovažo olimpijskih krogov ali drugo simboliko, povezano z olimpijskimi igrami, so tudi slovenski olimpijci.
Za večino športnikov je nastop na olimpijskih igrah vrhunec kariere. Leta odrekanj, treningov in poškodb se strnejo v nekaj dni, včasih minut. Medalje so oprijemljiv dokaz uspeha, a številni olimpijci gredo še korak dlje – olimpijske igre si trajno zapišejo kar na kožo.
Trend olimpijskih tetovaž se je razširil v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Eden prvih znanih primerov je ameriški plavalec Chris Jacobs, olimpijec iz Seula 1988, ki si je po nastopu dal tetovirati olimpijske kroge.
Od takrat so tetovaže postale nekakšen tihi ritual: mnogi športniki si jih naredijo šele po koncu kariere ali po prvem nastopu na igrah, nekateri pa že po osvojeni medalji.
Zakaj ravno olimpijski krogi?
Pet prepletenih krogov predstavlja enotnost, vztrajnost in pripadnost olimpijskemu gibanju. Za športnike pomenijo dokaz, da so dosegli najvišjo možno raven v svoji karieri, hkrati pa osebni in trajen spomin na dolgo pot, polno odrekanj, vzponov in padcev, ne zgolj na končni rezultat.
Med bolj znanimi športniki, ki imajo tetovažo olimpijskih krogov, je britanski plavalni zvezdnik Adam Peaty, večkratni olimpijski prvak Caeleb Dressel, ameriška gimnastičarka Jordan Chiles, njena reprezentančna kolegica in olimpijska prvakinja Sunisa Lee, grška strelka Anna Korakaki, ki ima poleg krogov tetovirano tudi letnico olimpijskih iger, ter avstralska potapljačica Melissa Wu, ki ima olimpijske kroge na nogi.
Pri nekaterih športnikih so krogi dopolnjeni tudi z oljčno vejico ali vencem, tradicionalnim simbolom olimpijskih iger in zmage, tak primer je denimo španski plavalec Aschwin Wildeboer.
Trend je še vedno živ, kar potrjujejo številni športniki, ki so nastopili na zadnjih poletnih olimpijskih igrah v Tokiu 2021 in Parizu 2024. Med športniki z zimskih olimpijskih iger so tetovaže, povezane z olimpijskimi igrami, redkejše kot pri poletnih olimpijcih.
Pa imajo tetovaže tudi slovenski športniki?
Tina Trstenjak: olimpijski spomin nad gležnjem
Najuspešnejša slovenska judoistka Tina Trstenjak je konec leta 2022 sklenila izjemno športno kariero, v kateri je osvojila vse najpomembnejše lovorike. Bila je evropska, svetovna in olimpijska prvakinja, z zlatom z olimpijskih iger v Riu 2016 in srebrom iz Tokia 2021.
Po vrnitvi z zadnjih iger si je dala narediti tudi posebno tetovažo – motiv olimpijskih krogov nad gležnjem. Tetovažo je izbrala namenoma na manj običajnem mestu in v nekoliko drugačni obliki, saj, kot pravi sama, je v športu vedno hodila po svoji poti.
Tetovažo so ji naredili v Braziliji konec leta 2021, kjer je bila na počitnicah.
Ilka Štuhec: oljčna vejica kot simbol miru in slave
Ilka Štuhec na koži nima olimpijskih krogov, a ima tetovažo, ki je simbolno povezana tudi z olimpijskimi igrami in olimpijskim duhom.
Pred dnevi je družbenih omrežjih je delila zelo osebno izpoved o svoji športni poti, dvomih in trenutkih, ko je skoraj izgubila vero vase. Mariborska športnica je razkrila, da je pred leti med potovanjem v Grčijo, zibelko olimpijskega gibanja, doživela trenutek, ko se je sprijaznila, da olimpijske igre morda niso namenjene njej. Takrat je bila prepričana, da se bo njena kariera profesionalne športnice končala še pred naslednjimi olimpijskimi igrami.
»Jokala sem in šla naprej,« je zapisala ter dodala, da si je v znak miru v srcu dala tetovirati oljčno vejico, simbol miru in slave.
Kljub takratnim dvomom so petintridesetletni Mariborčanki olimpijske igre vendarle usojene, saj se bo že v nedeljo v Cortini podala v boj za medalje. Štuhec bo na letošnjih zimskih olimpijskih igrah nastopila v smuku, superveleslalomu in smuku za ekipno kombinacijo skupaj z Ano Bucik Jogan, ki bo tekmovala v slalomu.
Peter Kauzer: trnova pot do olimpijske medalje
Tudi Peter Kauzer, eden najuspešnejših slovenskih kajakašev in srebrni olimpijec iz Ria 2016, ima tetovažo, ki je tesno povezana z njegovo športno in olimpijsko potjo.
Že na svojih prvih olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu je obljubil, da si bo v primeru zmage dal potetovirati ves hrbet. Do tega takrat ni prišlo, prav tako je brez olimpijske medalje ostal štiri leta pozneje v Londonu. Na igrah v Riu de Janeiru se mu je zmaga izmuznila za las, a je bilo srebro po številnih poškodbah in težkih preizkušnjah, ki so zaznamovale njegovo kariero, zanj osebna zmaga.
Na roko si je dal tetovirati obsežen motiv, ki simbolizira njegovo »trnovo pot« do vrhunskih dosežkov. Tetovaža, ki je nastajala več ur, predstavlja vse vzpone, padce, razočaranja in odrekanja, ki so zaznamovali njegovo kariero, na koncu pa tudi olimpijski uspeh.
