Kakšne pustne sladice imajo v različnih državah Evrope?
Pustni čas po vsej Evropi diši po ocvrtem testu, sladkorju in tradiciji. Čeprav se sladice od države do države razlikujejo po imenu, obliki in nadevu, jim je skupno, da so povezane s pustom, veseljem in pregreho pred postom.
V Sloveniji so kralji pustnega časa seveda krofi, praviloma polnjeni z marelično marmelado, podobne sladice pa najdemo tudi v sosednjih državah. V Avstriji jim pravijo krapfen, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini krafne, v Nemčiji pa so znani kot berliner - pogosto brez luknje in polnjeni z različnimi nadevi.
Na Poljskem prisegajo na pączke, bogate in mehke krofe, ki so nepogrešljivi del 'debelega četrtka', medtem ko so na Češkem in Slovaškem značilni koblihy. V Madžarski so priljubljeni fánk, rahli ocvrtki, pogosto postreženi brez nadeva, a z marmelado ob strani.
Francoska pustna tradicija pozna beignete, ocvrte koščke testa, ki jih posujejo s sladkorjem v prahu, v Italiji pa se sladkosnedi veselijo frittell in bombolonov, polnjenih s kremo ali čokolado. Na Španiji so značilne rosquillas, obročasti ocvrtki, na Portugalskem pa bolas de berlim, ki po obliki močno spominjajo na nemške berlinerje.
Sever Evrope ni izjema. Na Finskem in Švedskem poznajo munkki, na Nizozemskem in v Belgiji pa oliebollen oziroma smoutebollen, ocvrte kroglice iz testa, pogosto z rozinami. Na Grškem se pust zaključi s sladkimi loukoumades, majhnimi ocvrtimi kroglicami, prelitimi z medom ali sirupom.
Čeprav imajo sladice različna imena in lokalne posebnosti, je njihovo sporočilo skupno - pust je čas veselja, obilja in druženja. Od Ptuja do Aten, od Berlina do Lizbone, krofi in njihove sorodnice dokazujejo, da Evropo povezujejo tudi sladke tradicije.
