Pogovarjali smo se z Urško Repar Justin, direktorico Centra za socialno delo Gorenjska.
Na Center za socialno delo Gorenjska smo se obrnili v zvezi z izvršbami na denarno socialno pomoč, ki jih je v zadnjem času izvajala finančna uprava na podlagi novega t. i. Šutarjevega zakona. V posameznih primerih dolžniki na bankah niso mogli dvigniti dela ali celotne denarne socialne pomoči, na Centru za socialno delo Slovenije pa opozarjajo, da bi morala Finančna uprava Republike Slovenije pred takšnimi izvršbami pridobiti tudi njihovo mnenje. V tem kontekstu smo zaprosili za pojasnila glede obsega tovrstnih primerov in vpliva na socialno varnost uporabnikov.
»Na Centru za socialno delo Gorenjska razpolagamo s podatki o posameznih primerih izvršb na denarno socialno pomoč, s katerimi so se uporabniki obrnili na naše enote. Skupno je bilo na območju Centra za socialno delo Gorenjska do sedaj zaznanih nekaj posameznih primerov, in sicer predvsem na enotah Kranj, Jesenice, Tržič in Radovljica, medtem ko na eni od enot takšnih primerov za zdaj nismo zaznali,« pojasnjuje Urška Repar Justin, direktorica Centra za socialno delo Gorenjska.
Ob tem dodaja: »Obseg zaznanih primerov je relativno majhen, vendar gre v vseh primerih za zelo ranljive posameznike, pri katerih je denarna socialna pomoč pogosto edini vir preživetja.«
Podobno stanje ugotavljajo tudi za januar 2026. »V omenjenem mesecu je bilo na območju Centra za socialno delo Gorenjska skupaj zaznanih nekaj posameznih primerov izvršb na denarno socialno pomoč. Največ primerov je bilo zabeleženih na večjih enotah, posamezne enote pa so zaznale en ali noben primer,« navaja. Dodaja, da »skupno število primerov ostaja omejeno, vendar zahteva posebno strokovno pozornost zaradi možnih hudih socialnih posledic za posameznike in družine«.
Na vprašanje o vlogi centra v postopkih izvršb pojasnjuje, da center za socialno delo v teh primerih ni bil vključen v presojo pred njihovo izvedbo:
»V nobenem od zaznanih primerov Center za socialno delo Gorenjska pred izvedbo izvršb ni bil zaprošen za mnenje niti ni bil vključen v presojo socialne ogroženosti dolžnikov,« poudarja. Kot dodaja, so bili o izvršbah »praviloma obveščeni šele posredno, preko uporabnikov, ki so se po nastanku težav obrnili na centre za socialno delo«.
Ko se posamezniki znajdejo brez denarne socialne pomoči, jih na centru vključijo v nadaljnjo obravnavo. »V takšnih primerih uporabnike najprej vključimo v obravnavo v okviru prve socialne pomoči, kjer skupaj z njimi preučimo njihovo konkretno socialno in materialno situacijo ter poiščemo možne rešitve,« pojasnjuje Repar Justin.
Uporabnike usmerjajo tudi v pomoč nevladnih organizacij, kot so Rdeči križ, Karitas in drugi humanitarni programi, v primeru družin pa v programe za pomoč otrokom in mladostnikom.
Po potrebi jih seznanijo tudi z možnostjo uveljavljanja izredne denarne socialne pomoči ali občinskih pomoči. »Pomoč se praviloma izplačuje v funkcionalni oziroma materialni obliki, da se zagotovi dejanska dostopnost do osnovnih življenjskih potreb,« še dodaja.
Na območju Mestne občine Kranj se lahko uporabniki vključijo tudi v projekte razdeljevanja hrane in toplih obrokov.
