VIDEO: Župan Železnikov: »Želimo, da imajo ljudje tukaj vse, kar potrebujejo za življenje.«

Železniki v zadnjih letih doživljajo opazen razvojni zagon. Občino so zaznamovali veliki infrastrukturni projekti, rekordna vlaganja in načrti, ki pomembno spreminjajo podobo kraja. 

Nekaj mesecev pred iztekom mandata smo se z županom občine Železniki Markom Gasserjem pogovarjali o obvoznici, projektih, ki jih šteje za ključne, razvoju turizma, mladih in prihodnosti občine. 

Med drugim je spregovoril tudi o odločitvi za ponovno kandidaturo, odnosu z občani ter o tem, kakšen pečat bi rad pustil kot župan.

Vaš mandat se počasi izteka. Ste že sprejeli odločitev, ali boste ponovno kandidirali za župana?

»Odločitev ni bila lahka, vendar sem jo sprejel in ponovno bom kandidiral. Eden od ključnih razlogov za to je prav ekipa občinske uprave, ki se je v tem mandatu skoraj povsem prenovila. Danes imamo izjemno povezano, predano in srčno skupino ljudi, s katero je res veselje delati. Med nami vladajo odnosi, ki temeljijo na zaupanju, spoštovanju in pripadnosti.

Včasih se zgodi, da kdo, ki je sicer na dopustu, zjutraj vseeno pride na kavo v pisarno. Morda se sliši kot malenkost, a po mojem pove zelo veliko o energiji in vzdušju, ki smo ga ustvarili v teh letih. Ta jutranja kava je postala naš ritual - sproščen začetek dneva, ob katerem pogosto nastajajo pomembne ideje in odločitve za prihodnost občine.«

Omenili ste, da se je ekipa skoraj povsem prenovila. Kaj je botrovalo tako velikim spremembam?

»Velik del sprememb je povezan z upokojitvami, nekaj sodelavcev pa se je odločilo svojo poklicno pot nadaljevati drugje. V prvem letu mandata se je zamenjala tudi direktorica občinske uprave.

Tako smo postopoma ustvarili novo ekipo, za katero sem verjel, da lahko skupaj dela strokovno, povezano in z jasno usmeritvijo razvoja občine. Danes nas je na občini zaposlenih 14 in iskreno mislim, da smo ustvarili zelo dobro delovno okolje, v katerem ljudje sodelujejo in si zaupajo. Prav to pa se na koncu pozna tudi pri rezultatih, ki jih dosegamo, in projektih, ki jih uspešno peljemo naprej.«

Če pogledate na svoj prvi mandat od leta 2022 dalje, na kateri projekt ste najbolj ponosni?

»Najbolj ponosen sem na izgradnjo obvoznice skozi staro mestno jedro. To je projekt, o katerem se je govorilo kar 76 let. Danes si skoraj ne znamo več predstavljati, da je regionalna cesta nekoč potekala po ozkih, enosmernih ulicah starega dela Železnikov. To je bil zagotovo ključni projekt mandata.

Zelo pomembno je bilo tudi, da smo uspeli doseči dogovor s pritožnico, ki je nato umaknila pritožbo proti gradbenemu dovoljenju za obvoznico. S tem je dovoljenje postalo pravnomočno in projekt smo lahko izpeljali. 

Če tega dogovora ne bi bilo, bi morala država projekt preoblikovati, kar bi pomenilo več kot 700 tisoč evrov dodatnih stroškov, obenem pa bi bilo ogroženih tudi približno 12 milijonov evrov kohezijskih sredstev.

Na koncu smo projekt uspešno zaključili, črpanje kohezijskih sredstev pa je bilo kar 98-odstotno. To je rezultat dobrega sodelovanja občine, države in pristojnih ministrstev.«

Če je obvoznica projekt, na katerega ste najbolj ponosni, kateri projekti pa vam osebno največ pomenijo?

»Težko bi izpostavil samo en projekt, ker sem v resnici najbolj ponosen na celotno ekipo, na strokovnost zaposlenih in na dejstvo, da smo vse ključne projekte, ki smo si jih zastavili, tudi uresničili. To se mi zdi največja vrednost tega mandata.

Lahko pa vseeno omenim še nekaj pomembnih projektov; poleg obvoznice bi posebej omenil gradnjo cest v Logu pod ribogojnico, na Rudnu in v Dražgošah. Ne gre zgolj za preplastitev cestišč z asfaltom, ampak za celostno urejene odseke z novimi pločniki, lesenimi ograjami in avtobusnimi postajališči, ki pomembno izboljšujejo kakovost življenja ljudi.

Zelo pomembna je bila tudi obnova bazena, ki je bil zgrajen leta 1976 in je bil nujno potreben osvežitve. Pomemben projekt je tudi nakup večinskega deleža v toplarni, s čimer smo omogočili njeno nadaljnjo posodobitev. S tem občanom zagotavljamo stabilno in cenovno dostopno ogrevanje.

Posebno težo ima tudi gradnja Kulturno-mladinskega centra v Podlonku, ki bo zaključena letos. Takšni projekti so ključni za življenje na podeželju in za to, da mladi ostajajo doma. Veseli me tudi, da smo skozi sanacijske programe pridobili veliko sredstev za obnovo cestne infrastrukture. Dobre ceste niso samo infrastruktura, so tudi pomemben signal mladim, da je tukaj mogoče kakovostno živeti.«

Kje pa bi rekli, da bi lahko v tem mandatu storili več oziroma da stvari niso šle povsem po načrtih?

»Največji izziv tega mandata je bil zagotovo občinski prostorski načrt (OPN), ki ga občina pripravlja in usklajuje skozi zahteven postopek sodelovanja z nosilci urejanja prostora, strokovnimi službami in občani. Prevzeli smo zelo zapleteno stanje in določene postopke morali praktično začeti znova, ker niso bili ustrezno vodeni. Kljub temu nam je uspelo OPN pripeljati do faze javne razgrnitve, ki bo letos poleti, sprejem pa pričakujemo januarja prihodnje leto, torej že na začetku novega mandata.

Iskreno lahko rečem, da sem si želel, da bi OPN zaključili že v tem mandatu, vendar nam tega ni uspelo v celoti doseči. Kljub temu smo naredili pomemben korak naprej - postopki tečejo, pripravljena so kakovostna izhodišča, projekt pa je v zelo dobri fazi za uspešen zaključek. Določeni izzivi so se pojavili tudi pri projektih iz Načrta za okrevanje in odpornost. Nekateri projekti so bili pripravljeni že predhodno, vendar jih direkcija RS za vode ni potrdila. Kljub temu menim, da je razvoj občine danes zelo jasno viden. Pomemben pokazatelj tega je tudi občinski proračun, ki se je z 11 milijonov evrov v nekaj letih povečal na skoraj 22 milijonov evrov, kar je največ v zgodovini občine.« 

Kaj takšna rast proračuna konkretno pomeni za občane?

»Predvsem to, da lahko bistveno več vlagamo v razvoj. Danes investicije predstavljajo kar 64 odstotkov občinskega proračuna in samo letos imamo zanje zagotovljenih 11,8 milijona evrov, kar je za občino s približno 7000 prebivalci in več kot 300 kilometri cest res velik zalogaj.

To pomeni več obnovljenih cest, več projektov za kakovost bivanja, boljšo infrastrukturo in več možnosti za razvoj krajev po celotni občini. Na koncu so prav takšne investicije tiste, ki jih ljudje najbolj občutijo v vsakdanjem življenju.«

Vodenje občine prinaša ogromno odgovornosti, posebej pri infrastrukturi in razvoju. Vas to kljub vsem izzivom nič ne odvrača od nove kandidature?

»Ne, pravzaprav ravno nasprotno. Pred nami je še veliko pomembnih projektov, ki jih želimo uresničiti. Načrtujemo nov vrtec ter nove prostore pri osnovni šoli, kjer bodo nastale dodatne igralnice, zobna ambulanta, del upravne stavbe ter energetsko sanacijo športne dvorane, dograditev plezalne stene in kegljišča. Za ta zadnji projekt smo ravno včeraj prejeli razveseljivo novico, da bomo za skupno vrednost investicije v višini 3,2 milijona evrov prejeli 1,3 milijona nepovratnih sredstev in še pol milijona sredstev s strani ministrstva. Dodal bi še kolesarsko povezavo Selca-Dolenja vas-Ševlje in garažno hišo. To so projekti, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja občanov. 

Veliko energije vlagamo tudi v prizadevanja, da bi v občino pripeljali novega trgovca, pri čemer potekajo pogovori s Sparom. To ni pomembno zgolj zaradi nove trgovine, temveč predvsem zaradi občutka razvoja, dostopnosti storitev in kakovosti bivanja. Naš cilj je, da ljudje ostajajo doma ter da imajo v domačem okolju na voljo vse, kar potrebujejo za kakovostno življenje.

Torej lahko domačini kmalu pričakujejo novo trgovino?

»Da, pogovori so že zelo konkretni. Občina bo del zemljišča, na katerem bo trgovina stala, odkupila, trenutno usklajujemo še podrobnosti glede umestitve, ampak da - do tega bo prišlo. Ob Sparu bodo nastale tudi tri stanovanjske hiše. Lokacija je ob regionalni cesti, v bližini bazena, Mercatorja in podjetja Niko. Menim, da gre za pomemben razvojni korak za kraj.«

Po čem bi si najbolj želeli, da bi vas občani nekoč zapomnili kot župana?

»Predvsem po delu. In po tem, da so bila vrata moje pisarne vedno odprta za vse. Verjamem, da mora biti župan dostopen in pripravljen prisluhniti konstruktivnim predlogom občanov.«

Ste z občani v stiku tudi izven uradnih ur?

»Seveda. Ljudje pokličejo v tajništvo ali pa kar mene osebno in vedno jih sprejmem. Vsak predlog poslušam, saj se prav iz teh pogovorov pogosto rodijo zelo dobre ideje. Pomemben se mi zdi tudi participativni proračun, za katerega občani sami predlagajo projekte. Tudi če kakšna ideja ne dobi dovolj glasov, jo občina včasih vseeno prepozna kot dobro in jo umesti v proračun.«

Kako bi danes opisali Železnike – kot kraj za življenje in kot destinacijo za obiskovalce?

»Turizem se pri nas lepo razvija, predvsem v zgornjem delu Selške doline - v Sorici, na Soriški planini in v Davči. Tudi v središču Železnikov raste število nastanitvenih kapacitet pri zasebnikih. Imamo Javni zavod Ratitovec, Muzej kovaštva in čipkarstva, čipkarsko šolo ter bogato kulturno dediščino.

Posebej ponosni smo na tradicijo klekljanja, na čipke, vpisane na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in dražgoške kruhe; izdelava in peka le-teh sta vpisani v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Gre za izjemno ročno spretnost, ki je prepoznana kot pomembna lokalna dediščina. To so zgodbe, ki našemu kraju dajejo identiteto in prepoznavnost.«

Veliko govorite tudi o mladih. Kako jih želite spodbuditi, da ostanejo doma?

»Mladi so ključni za prihodnost občine. Imamo veliko mladinskih društev, katerih delovanje podpiramo preko občinskih razpisov. Nanj se prijavlja tudi Društvo Gaha s programom MEPI, ki se ga v res lepem številu udeležujejo naši devetošolci. 

Zelo pomembna sta tudi kultura in glasba. Ponosni smo na Pihalni orkester Alples Železniki ter na oddelek Glasbene šole Škofja Loka v Železnikih. V teh dejavnostih sodeluje ogromno mladih in prav to daje kraju posebno energijo. Ni samoumevno, da ima občina svoj orkester in toliko aktivnih mladih ljudi.

Ker pa si želimo, da v dolini tudi ostanejo, snujemo pripravo podrobnega prostorskega načrta Bele trate v Dašnici, kjer želimo zagotoviti 25 novih gradbenih parcel za enodružinske hiše. Danes je v občini skoraj nemogoče kupiti parcelo za gradnjo, zato želimo mladim omogočiti, da si lahko tukaj ustvarijo življenje.«

Kateri kotiček občine vam osebno največ pomeni?

»Najlepši razgled na Selško dolino je z Ratitovca. Tja grem z družino večkrat na leto, čeprav bi si želel še pogosteje. Tam imamo tudi pašnik za drobnico in to so res čudoviti kraji, kjer se človek naužije miru.«

Gorenjce pogosto spremlja stereotip, da naj bi bili nekoliko skopuški. Se s tem strinjate?

»Ne bi rekel, da gre za skopušnost. Mislim, da so ljudje tukaj predvsem delavni, preudarni in vajeni življenja v zahtevnih razmerah. V preteklosti je bilo življenje v hribih težko in ljudje so morali znati gospodariti, da so preživeli. Ta občutek varčnosti je verjetno ostal, a sam bi ga prej opisal kot marljivost in odgovornost.«

Kako bi povabili ljudi, da obiščejo Železnike? Kaj jim nikakor ne sme uiti?

»V Železnike ste vabljeni v vseh letnih časih. Obiščite prenovljeni bazen s savnami in fitnesom, Muzej Železniki, sprehodite se po kovaški poti in odkrijte bogato zgodovino kraja.

Pozimi obiskovalce vabita smučišči Soriška planina in Smučišče Rudno, na katerih številni otroci naredijo svoje prve smučarske zavoje. Posebno vrednost našim krajem dajejo predvsem gostoljubni in srčni ljudje. Navdušuje tudi neokrnjena narava – od Blegoša do Ratitovca in Dražgoš, kamorkoli se odpravite, povsod boste našli nekaj lepega in pristnega.«