Od sadovnjaka do šolskega krožnika: kako jabolka ostajajo del lokalne prehrane skozi vse leto.
Jabolka sodijo med najbolj prepoznavne doma pridelane sadeže in imajo pomembno mesto v vsakodnevni prehrani.
Zaradi dobre obstojnosti niso pomembna le v času obiranja, ampak tudi v mesecih, ko svežega sadja na vrtovih in v sadovnjakih ni več na voljo. Prav zato imajo posebno vlogo v lokalnih prehranskih verigah in pri zagotavljanju zanesljive oskrbe s hrano skozi vse leto.
Eden od pomembnih ciljev Skupne kmetijske politike 2023–2027 je prehranska varnost ter stabilna preskrba s kakovostno hrano.
V Strateškem načrtu za Slovenijo imajo pri tem pomembno mesto tudi jabolka, ki ostajajo eden ključnih pridelkov domačega sadjarstva.
Pomembna vloga skladiščenja
Pot jabolk se ne konča v sadovnjaku. Ko so obrana, je za njihovo kakovost ključno pravilno skladiščenje. Sodobne skladiščne zmogljivosti omogočajo, da jabolka tudi več mesecev ohranijo svežino, trdnost in hranilno vrednost.
Prav z vlaganji v takšno infrastrukturo se uresničuje cilj, da je kakovostna lokalna hrana dostopna tudi zunaj glavne sezone.
V okviru Strateškega načrta za Slovenijo to med drugim podpira intervencija IRP02 – Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj kmetijskih gospodarstev, v katero sodijo tudi izboljšave skladiščnih kapacitet v sadjarstvu.
Skupaj do večjih kupcev
Ko jabolka zapustijo posamezno kmetijo, pogosto nadaljujejo pot prek skupnih prevzemnih točk. Tam se povezujejo sadjarji in drugi pridelovalci, ki z usklajenim nastopom lažje oblikujejo zadostne količine za večje kupce.
Takšno sodelovanje je pomembno, ker izboljšuje organizacijo, logistiko in položaj kmetov v prehranski verigi. Skupna kmetijska politika si namreč prizadeva okrepiti sodelovanje med pridelovalci in jim omogočiti boljši dostop do trga.
V Sloveniji ta cilj podpira intervencija IRP10 – Spodbujanje kolektivnih oblik sodelovanja.
Kratka pot od pridelovalca do šole
Iz skupnih prevzemnih mest jabolka pogosto potujejo tudi v javne zavode, med drugim v šole. Prednost takšnih lokalnih poti je v krajših transportnih razdaljah, boljšem poznavanju izvora hrane in večji sledljivosti.
Hrana tako hitreje pride do uporabnika, hkrati pa večji del njene vrednosti ostane v lokalnem okolju.
V Strateškem načrtu za Slovenijo to podpira intervencija IRP12 – Regijski pristop povezovanja lokalnih proizvodov, ki spodbuja sodelovanje med pridelovalci, distribucijo in javnimi ustanovami ter krepi delujoče lokalne prehranske verige.
Lokalna jabolka kot del vsakdanje prehrane otrok
Ko lokalno pridelana jabolka prispejo v šolo, postanejo del vsakodnevne prehrane otrok. Sveže sadje znanega izvora ne pomeni le kakovostnega obroka, ampak tudi pomemben stik z lokalnim okoljem in domačo pridelavo hrane.
Takšni ukrepi imajo širši pomen, saj prispevajo k oblikovanju zdravih prehranskih navad ter k večjemu razumevanju, od kod hrana prihaja.
Skupna kmetijska politika zato s posebnimi spodbudami podpira vključevanje sadja v prehrano otrok, kar dolgoročno prispeva tako k javnemu zdravju kot tudi k večjemu zavedanju o pomenu lokalne oskrbe.
Primer, ki povezuje kmeta in skupnost
Zgodba jabolk lepo pokaže, kako se cilji Skupne kmetijske politike uresničujejo v praksi. Od sadjarja in skladišča, prek povezovanja pridelovalcev in skupne distribucije, vse do šolskega krožnika se oblikuje veriga, v kateri lokalno pridelana hrana ostaja blizu kraja nastanka.
Prav v tem je njena največja vrednost: da ne predstavlja le pridelka, temveč del lokalnega prehranskega sistema, ki povezuje kmete, javne ustanove in skupnost.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
