Razmere v šolah s prilagojenim programom razkrivajo sistemski problem.
Začetki Osnovne šole Jela Janežiča segajo v leto 1945, ko je bil pri redni osnovni šoli v Škofji Loki ustanovljen oddelek za vzgojo in izobraževanje otrok s težavami v intelektualnem razvoju. Takrat je bilo vanj vključenih 17 učencev.
Danes, osemdeset let pozneje, so številke povsem drugačne: v šolskem letu 2025 je bilo v to šolo vpisanih 141 otrok, kar je največ v celotni 80-letni zgodovini šole.
Rast ni opazna le pri številu učencev, temveč tudi pri zaposlenih. Lani je bilo na šoli 83 zaposlenih, pred sedmimi leti jih je bilo 73, pred desetimi leti pa zgolj 44. Kot poudarja ravnateljica mag. Marjeta Šmid, gre za neposredno posledico naraščanja števila otrok s posebnimi potrebami.
Šmid je ob tem izpostavila eno izmed največjih težav, ki pesti šole s prilagojenim programom, ne le na Gorenjskem, temveč po vsej Sloveniji.
»Približno 50 odstotkov učencev v šolah s prilagojenim programom predstavljajo otroci, ki so dolgotrajno bolni, imajo različne sindrome, motnje avtističnega spektra, epilepsijo, alergije in številna druga zdravstvena stanja. Prav zaradi teh bolezni lahko obiskujejo tovrstne šole, vendar se njihovo zdravstveno stanje pogosto kaže v bolj ali manj akutnih oblikah,« je pojasnila.
Konkretno to v primeru njihove šole pomeni, da izvajajo približno deset epileptičnih terapij, obravnavajo otroke z ADHD, in izvajajo celo oskrbo stome ter vrsto drugih zahtevnih postopkov. Ključen problem pa je, kot je podčrtala Šmid, v tem, da šole s prilagojenim programom nimajo zagotovljenega zdravstvenega kadra.
Strokovni delavci in učitelji prevzemajo naloge, ki niso del njihovega opisa del in sodijo na področje zdravstva.
Država za to še nima pravega posluha, je sklenila: »Zato želimo to problematiko jasno in kritično izpostaviti povsod, kjer imamo priložnost za razpravo in svetovanje. Zakonodaja, ki ureja to področje, je bila sprejeta pred približno 80 leti in se od takrat ni bistveno spremenila, medtem ko se v šole s prilagojenim programom vključujejo otroci z vse kompleksnejšimi zdravstvenimi potrebami. Na tem področju bo zato nujno potrebna sprememba zakonodaje.«
