VIDEO: Gorenjska ni več tako konkurenčna regija, kot je bila nekoč, ugotavljajo državni svetniki

Prvi dan obiska Državnega sveta Republike Slovenije na Gorenjskem se je včeraj zaključil na Mestni občini Kranj s srečanjem delegacije Državnega sveta Republike Slovenije s podžupanjo in župani gorenjskih občin. Razprava je bila vsebinsko obsežna, v ospredju pa so bile težave, s katerimi se soočajo lokalne skupnosti in regija kot celota.

Osrednji del je bil namenjen zdravstvu, kjer je bilo izraženo veliko razočaranje nad potekom aktivnosti države pri projektu gorenjske bolnišnice. Župani so poudarili, da projekt ne poteka skladno z dogovori, kar ima neposredne in dolgoročne posledice za zdravje prebivalcev regije. Državni svet so lokalne oblasti opozorile tudi, da se bojijo izgube poštnih poslovalnic, skrbi pa jih tudi 'beg' izobraženih mladih v druge regije.

Izpostavile pa so še vse večjo preobremenjenost občin z novimi zakonskimi obveznostmi, ki jih država nalaga brez zagotovljenih finančnih virov, ter na resne izzive na področju dolgotrajne oskrbe, zlasti oskrbe na domu, kjer breme organizacije in financiranja v veliki meri nosijo prav lokalne skupnosti.

Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi vprašanju regionalizacije in vzpostavitve pokrajin, ki bi lahko prevzele naloge, ki jih ne država ne občine ne zmorejo več učinkovito izvajati. 

Izpostavljeno je bilo tudi izjemno počasno prostorsko načrtovanje, ki zavira tako javne kot zasebne investicije, ter prometna in infrastrukturna problematika, ki neposredno vpliva na razvoj gospodarstva, kakovost bivanja in demografske trende v regiji. 

Razprava se je dotaknila še turističnega upravljanja in varovanja prostora, kjer zakonodaja lokalnim skupnostim pogosto ne daje ustreznih pristojnosti.

Današnji, drugi dan obiska Državnega sveta Republike Slovenije na Gorenjskem pa se je nadaljeval v Splošni bolnišnici Jesenice. Državni svetniki so se skupaj s predstavniki bolnišnice, izobraževalnih ustanov in lokalnega okolja osredotočili na konkretne izzive na področju zdravstva, šolstva in regionalnega razvoja.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je poudaril, da bodo v državnem svetu odločno zagovarjali vse pobude, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev tega dela Slovenije:

»Zagotavljam, da bo tako državni svet kot jaz - zastopnik lokalnih interesov, zagovarjal vse, kar je dobrega in potrebno, bodisi v smislu normativne ureditve bodisi praktične izvedbe, z jasnim ciljem, da bo življenje občank in občanov še boljše,« je uvodoma poudaril na današnji novinarski konferenci.

Ob tem je poudaril, da si v državnem svetu skrbno beležijo vse težave in predloge, ki so bili predstavljeni med regijskim obiskom, in da bodo ti zbrani v obliki vprašanj in pobud, naslovljenih na pristojna ministrstva in vlado. Ocenil je tudi, da mandat državnega sveta, ki presega mandat trenutne vlade, predstavlja priložnost, da bodo pobude vendarle uslišane.

Lotrič je posebej omenil srečanje s predstavniki podjetja NGEN iz občine Žirovnica, ki po njegovih besedah pomembno prispeva k razvoju regije.

»Gre za izjemno uspešno podjetje, ki je pripomoglo k temu, da je občina Žirovnica po neto dodani vrednosti na zaposlenega tretja v regiji.«

Župan občine Naklo in državni svetnik Ivan Meglič je poudaril, da v državnem svetu zastopa interese enajstih občin spodnje Gorenjske ter da se je ob nastopu mandata aktivno in zavzeto vključil v svoje svetniško delo. Med njegovimi prvimi pobudami je izpostavil izboljšanje poslovanja izvajalcev institucionalnega varstva v času energetske krize, ko so se domovi za starejše zaradi visokih stroškov energentov znašli v resnih in sistemskih težavah.

Opozoril je tudi na pomembno vlogo državnega sveta pri umeščanju železniške proge Ljubljana–Škofja Loka–Kranj–Naklo–Jesenice. Po njegovih besedah so skupaj s prebivalci naselja Orehek uspeli zaščititi približno 32 objektov in traso železnice speljati po za ljudi in prostor bistveno sprejemljivejši poti.

Posebno pozornost namenja tudi sistemski ureditvi statusa šol s posebnimi potrebami, kjer po njegovih besedah vlada velika kriza.

Sicer pa je poudaril, da »po statističnih podatkih Gorenjska ni več tako konkurenčna regija, kot je bila nekoč. Opažam, da znanje iz regije izginja, posledično pa pada tudi dodana vrednost.«

Meglič je spregovoril še o ideji ustanovitve znanstvenoraziskovalnega središča oziroma Gorenjske univerze ter opozoril na položaj Fakultete za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah, ki po novi zakonodaji ne sme ostati izven univerzitetnega sistema.

Kot član komisije je poudaril tudi problem javnih kategoriziranih cest v zasebni lasti.

»Lastniki zemljišč zahtevajo zelo visoke odškodnine ali celo prepovedujejo uporabo cest, zakonodaja pa občinam nalaga, da te ceste odkupijo. Državni svet je zato pripravil ustrezno zakonodajo, da se bodo te zadeve lahko reševale po 'normalni' poti.«

Generalna sekretarka državnega sveta Monika Kirbiš Rojs je poudarila, da je državni svet prvi dom civilne družbe in da v njem deluje pet interesnih skupin, ki ne predstavljajo klasične politike.

»Delujemo zelo strokovno. Mnenja naših komisij in državnih svetnikov so v državnem zboru dobro sprejeta, želeli pa bi si, da bi bila tudi pogosteje upoštevana pri sprejemanju zakonodaje.«

Pojasnila je, da so regijski obiski namenjeni neposrednemu poslušanju ljudi, županov in institucij ter oblikovanju pobud za vlado.

»Na osnovi pobud in predlogov se včasih vendarle kaj premakne, tudi če potiho, pomembno je, da pozitivno vplivamo.«

Opozorila je tudi na obremenjenost vladnega sistema, ki je trenutno soočen s približno 80 zakonodajnimi predlogi do konca mandata, ter poudarila, da bo državni svet pozoren na posledice za državljane. Posebej je izpostavila nujnost regionalizacije, saj je zakonodaja za ustanovitev pokrajin že pripravljena, a še vedno čaka na zadostno politično podporo.

Dotaknila se je tudi slabega črpanja evropskih sredstev:

»Slovenija je po podatkih Evropske komisije pri črpanju evropskih sredstev na 24. mestu. To bi morala biti absolutna prioriteta naslednje vlade.«

Resne težave šol s prilagojenim programom

Na izzive šol s prilagojenim programom je opozorila ravnateljica Osnovne šole Jela Janežiča Marjeta Šmid, ki je pojasnila, da približno polovico učencev v teh šolah predstavljajo dolgotrajno bolni otroci.

»Na naših šolah izvajamo epileptične terapije, ADHD terapije, obravnavamo stome in celo paleto drugih zelo zahtevnih postopkov,« je povedala ter opozorila, da na šolah s prilagojenim programom ni zdravstvenega kadra. Te naloge zato prevzemajo učitelji in strokovni delavci, čeprav to ne sodi v njihov opis dela, zakonodaja pa temu ne sledi.

Od pošt do bolnišnice Jesenice

V zaključnem delu je Lotrič izpostavil problem zapiranje pošt. »Župani so nas opozorili, da moramo storiti vse, da pošte ostanejo ljudem blizu.«

Predlagal je, da bi pošte prevzele dodatne naloge, tudi nekatere upravne postopke, ter opozoril na njihovo pomembno vlogo v času varnostnih in geopolitičnih negotovosti. 

Ob koncu pa je izrazil podporo razvoju gorenjske bolnišnice na Jesenicah, zlasti vzpostavitvi magnetne resonance in invazivnih pregledov v kardiologiji, za kar sredstva zagotavlja bolnišnica sama.