Trudijo se, a imajo omejitve.
Turizem Bohinj sporoča, da prevzemajo vodilno vlogo v mednarodnem projektu, usmerjenem v razvoj trajnostnega prihoda gostov z vlakom.
Cilj projekta je povečati dostopnost turističnih destinacij brez uporabe avtomobila ter razviti čezmejne turistične pakete, ki temeljijo na javnem prevozu. Poseben poudarek je namenjen skupni promociji območja med Alpami in Mediteranom, s čimer se Bohinj umešča v širši mednarodni kontekst trajnostnega turizma.
Projekt v tej fazi ne pomeni uvedbe novih vlakov, novih voznih redov ali neposrednih železniških povezav, temveč je usmerjen v razvoj koncepta, povezovanje partnerjev in pripravo vsebin, ki bi v prihodnje lahko omogočile boljšo izrabo obstoječe železniške infrastrukture.
V okviru projekta se povezuje železniška os Bohinj-Nova Gorica-Vipavska dolina-Gorica-Trst-Benetke, ob kateri nastajajo kulturna ter vinsko-kulinarična doživetja, prilagojena potovanjem z vlakom. Koncept temelji na počasnejšem, okolju prijaznejšem raziskovanju prostora ter na zmanjševanju prometnih obremenitev občutljivih naravnih območij, so objasnili.
Deževali so kritični odzivi
Objava Turizma Bohinj na družbenih omrežjih je sprožila val odzivov, v katerih prevladujeta skepticizem in nezadovoljstvo nad dejanskim stanjem železniške infrastrukture na Bohinjski progi.
Zvonko je zapisal, da se tudi letos v poletni sezoni pričakujejo enake težave z avtovlaki, ob tem pa izrazil dvom v dolgoletne obljube o posodobitvi proge, ki se po njegovem mnenju nenehno odmika v nedoločljivo prihodnost.
Na njegov komentar so se pri Turizmu Bohinj odzvali z navedbo, da se zavedajo vsakodnevnih težav potnikov, zlasti v času sezone, a da na tempo infrastrukturnih projektov nimajo neposrednega vpliva.
Darko je bil neposreden in se vprašal, kako je mogoče govoriti o vodilni vlogi Bohinja ob, kot je zapisal, zastareli infrastrukturi. Lea pa je opozorila, da se podobno kot pri Bohinj busu tudi tokrat zdi, kot da zgornja Bohinjska dolina pri načrtovanju sploh ne obstaja.
Veliko komentarjev se je dotaknilo težav kolesarjev. Tanja je zapisala, da brez posebnih vagonov za kolesa, kakršne poznajo v Avstriji in Italiji, prihaja zgolj do slabe volje med turisti in drugimi potniki. Po njenem mnenju se izvaja promocija, ne da bi se hkrati jasno povedalo, da je Bohinjska proga tehnološko močno zastarela.
Na to se je odzval Bojan, ki je pojasnil, da na obstoječe kompozicije na relaciji Jesenice-Nova Gorica dodatnih vagonov sploh ni mogoče priklopiti, rešitev pa vidi le v novejših vlakih Stadler, ki pa imajo po njegovem mnenju premalo prostora za kolesa.
Pri Turizmu Bohinj so se tudi na te kritike odzvali in sicer so dejali enako, in sicer, da se zavedajo zahtevnih razmer za kolesarje, vendar nimajo vpliva na sestavo vlakov ali odločanje o dodatnih vagonih.
Skoraj uro zamude
Več uporabnikov je delilo tudi osebne izkušnje. Mojca je opisala vožnjo med Bohinjsko Bistrico in Mostom na Soči kot vročo, prenatrpano in logistično zahtevno, z zamudami, zaradi katerih je zamudila nadaljnje prevoze. Ob tem je cinično pripomnila, da slogan o počasnem prihodu z vlakom očitno drži.
Lidija je dodala izkušnjo s skoraj 50-minutno zamudo, neprimernimi vagoni za kolesa in fizično zahtevnim nalaganjem, ob tem pa zapisala, da takšne razmere na turistično močni destinaciji dajejo slab vtis obiskovalcem.
Na problem preobremenjenosti vlakov v sezoni je opozoril tudi Miha, ki je stanje na relaciji Jesenice-Nova Gorica v poletnih mesecih opisal z eno besedo: kaos.
Po njegovem mnenju je iluzorno pričakovati, da bo turizem mogoče reševati z železniškim prometom brez resnih sistemskih sprememb.
Med komentarji so se pojavili tudi širši dvomi o smiselnosti projektov. Marko je zapisal, da takšni projekti veliko stanejo, njihovi učinki pa so minimalni.
Skupni imenovalec odzivov je jasno sporočilo javnosti: ideja trajnostnega prihoda z vlakom je sicer dobrodošla, vendar brez konkretnih izboljšav infrastrukture, voznega parka in usklajenosti prevozov ostaja predvsem na ravni promocije.
