Tudi na Gorenjskem že čutijo posledice novega zakona.
Po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije je v Novem mestu trenutno največ dolžnikov, zoper katere so v januarju 2026 začeli izvrševati terjatve na podlagi Šutarjevega zakona. Številke namreč kažejo, da je bilo prav na območju finančnega urada Novo mesto izdanih največ sklepov o izvršbi v vsej Sloveniji, celo več kot v Ljubljani in Mariboru.
Med 8. in 23. januarjem je finančna uprava po vsej državi izvedel 1.739 izvršb nad 1.070 dolžniki, skupni dolg pa je znašal nekaj več kot pol milijona evrov. V tem obdobju jim je uspelo izterjati približno 126 tisoč evrov, predvsem z izvršbami na denarne prejemke in drugo premoženje dolžnikov.
Posebnost tokratnih postopkov je, da se izvajajo na podlagi nove zakonodaje, ki omogoča hitrejše in učinkovitejše ukrepanje proti posameznikom z večkratnimi in ponavljajočimi se prekrški.
Koliko dolžnikov je na Gorenjskem?
Podrobnejši vpogled v podatke razkriva, da je bilo na območju Finančnega urada Kranj evidentiranih 52 dolžnikov, zoper njih so bili izdani sklepi o izvršbi.
Kranj se s tem številom uvršča v sredino lestvice, kar pomeni, da Gorenjska po obsegu izvršb po Šutarjevem zakonu ne izstopa niti med najbolj obremenjenimi niti med najmanj prizadetimi območji.
Kranj z 52 dolžniki predstavlja 4,9 odstotka vseh dolžnikov v državi, zato ostaja daleč za največjimi žarišči izvršb - Novim mestom, Ljubljano in Mariborom -, ki skupaj združujejo večino vseh dolžnikov, hkrati pa presega več manjših finančnih uradov, denimo Novo Gorico, Ptuj ali Postojno.
Podatek kaže, da problem kroničnega neplačevanja glob na Gorenjskem obstaja, vendar v bistveno manjšem obsegu kot v osrednji in jugovzhodni Sloveniji.
Izvršbe tudi na socialne prejemke
Finančna uprava je v tem obdobju izvajala izvršbe tudi na denarne socialne prejemke, pri čemer so poudarili, da zakon omogoča poseg v te dohodke, kadar gre za dolgove iz prekrškov in ponavljajoče se kršitve.
Do 23. januarja so tako izterjali del sredstev od več kot polovice dolžnikov, postopki pa se bodo nadaljevali tudi v prihodnjih tednih.
Poleg denarnih sredstev so se že v izteku lanskega leta izvajali tudi rubeži premičnega premoženja, predvsem vozil.
Od novembra lani do konca januarja letos je finančna uprava zarubil 44 vozil, pri čemer lastništvo vozila ni bilo odločilno - zasežena so bila namreč tudi vozila, ki niso bila uradno pisana na dolžnike, a so jih ti uporabljali.
Posebej izstopa primer tako imenovanega državnega rekorderja, ki ima trenutno v izvršbi kar 577 prekrškov, kar ponazarja razsežnost problema dolgotrajnega neplačevanja glob in neučinkovitosti preteklih sankcij.
Izvršbe se bodo nadaljevale
Finančna uprava napoveduje, da se bo izvrševanje terjatev v prihodnjih mesecih še zaostrilo. Poseben poudarek bo namenjen tudi posameznikom, pri katerih je zaznano nesorazmerje med uradnimi prihodki in dejanskim premoženjem, saj zakon omogoča širši nabor ukrepov za ugotavljanje izvora premoženja in njegovo morebitno zaseganje.
