Štiri desetletja ustvarjanja, ki niso zaznamovala le institucij, temveč tudi ljudi in prostor.
Občina Jesenice je ob občinskem prazniku minuli konec tedna naziv častne občanke podelila Branki Smole, ki je pustila velik pečat na kulturnem in medijskem življenju kraja ter ga dolga leta tudi soustvarjala.
Že v šestem razredu osnovne šole je vedela, da se bo podala v novinarstvo. Ni šlo torej le otroška želja, temveč odločitev, ki jo je dosledno živela.
V mladosti je pisala za časopis Železar, sodelovala z jeseniškim radiem in se že kot osnovnošolka znašla tudi na nacionalni televiziji, kjer je soustvarjala satirično oddajo TV Žehtnik.
Branka Smole nikoli ni bila zgolj novinarka
Kot je občina utemeljila ob izročitvi občinskega priznanja, sta bila njeno otroštvo in mladost prežeta s kulturo: zborovsko petje od šestega leta, igranje v dramski skupini na Javorniku, citre, violina, povezovanje prireditev. Bila je del skupnosti, ki ni le opazovala kulture, ampak jo je živela. Prav ta širina jo je kasneje tudi definirala.
Po študiju novinarstva in prvih profesionalnih izkušnjah na Radiu Slovenija, kamor jo je usmerila Manca Košir, je svojo karierno pot utrdila na Radiu Triglav. Tam je ostala petnajst let, od tega sedem let kot odgovorna urednica. To obdobje opisuje kot enega najpomembnejših v življenju.
Prelomno leto 2000 jo je pripeljalo v gledališče. Leto kasneje je prevzela vodenje Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, kjer ni zgolj upravljala institucije, temveč jo je odprla prostoru, ljudem in idejam.
Njene ambientalne uprizoritve so premikale meje klasičnega gledališča: predstave so se selile v zapuščene industrijske objekte, doline, bazene. Gledališče ni bilo več prostor, temveč izkušnja.
Ob tem ni pozabila na tiste, ki pogosto ostanejo na robu ustvarjalnih procesov. Poseben poudarek je namenila mladim, ki jim je omogočila prve korake na odru, pa tudi starejšim občankam, ki so skozi gledališke delavnice dobile priložnost za izraz in vidnost. Po dveh desetletjih je obudila tudi lutkarsko skupino in s tem znova povezala generacije.
Njeno delo ni bilo glasno v klasičnem smislu. Ni temeljilo na spektaklu, temveč na vztrajnosti, občutku za ljudi in prostoru, ki ga je razumela kot skupno dobro.
Naziv častne občanke tako ni le priznanje za dosežke, temveč za držo. Za način, kako je Branka Smole razumela svoje delo – kot odgovornost do skupnosti in kot priložnost za ustvarjanje prostora, kjer kultura ni privilegij, ampak stik, je izpostavila jeseniška občina.
In prav zato njena zgodba ni le osebna. Je zgodba Jesenic.
