Mestna občina Kranj je povedala več.
Mestna občina Kranj je skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in ob podpori ministrstva za kulturo uspešno zaključila temeljito obnovo oken na občinski palači, ki velja za kulturni spomenik državnega pomena in eno ključnih del arhitekta Edvarda Ravnikarja.
Projekt, ki so ga na zavodu označili kot piloten in izjemno zahteven primer prenove modernistične arhitekture, je zahteval natančno usklajevanje med ohranjanjem izvirne podobe in izboljšanjem funkcionalnosti stavbe. Poseben izziv je predstavljalo dejstvo, da so dela potekala ob nemotenem delovanju občine.
»Obnova oken je bila zaradi dotrajanosti nujno potrebna, hkrati pa smo se zavedali, da bo projekt velikanski izziv zaradi spomeniške zaščite in zahtevnosti del,« je poudaril kranjski župan Matjaž Rakovec. Ob tem se je zahvalil konservatorki Nataši Ülen, izvajalcu Mizarstvu Ovsenik ter vsem sodelujočim in zaposlenim za potrpežljivost.
Skupna vrednost projekta je znašala 577 tisoč evrov, od tega je ministrstvo za kulturo prispevalo dobrih 175 tisoč evrov.
Obnovljenih je bilo 163 oken, pri 34 so vgradili izboljšane dvojne termopan zasteklitve, zamenjana pa so bila tudi vsa tesnila.
Dela so stekla 2. oktobra lani in bila zaključena 14 dni pred predvidenim rokom. Restavratorski posegi so vključevali ohranitev originalnih materialov, čiščenje in zaščito kovinskih elementov ter rekonstrukcijo poškodovanih delov. Po prenovi so se bistveno zmanjšale toplotne izgube, izboljšali pa so se tudi pogoji za delo v prostorih občine.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije je ob tem izpostavil, da je bila ključna usmeritev ohraniti čim več izvorne materialne substance in bistvenih detajlov. Namesto zamenjave so se odločili za obnovo obstoječih lesenih okvirjev, s čimer so ohranili konstrukcijsko logiko in značilno podobo oken.
Posebno pozornost so namenili velikim dvoranskim zasteklitvam na jugozahodni strani stavbe, ki sodijo med najbolj prepoznavne elemente Ravnikarjeve arhitekture. Zahtevnost projekta ponazarja tudi primer največjega okna v veliki dvorani, ki se je z nadgradnjo z dvoslojnim termopanom iz 15 kilogramov povečalo na skoraj 130 kilogramov.
Na zavodu poudarjajo, da prenova potrjuje, da je mogoče tudi modernistično arhitekturo druge polovice 20. stoletja obnavljati na način, ki ne temelji na nadomeščanju, temveč na ohranjanju.
Obnova palače v Kranju tako predstavlja zgleden primer strokovno premišljene prenove, ki spoštuje avtentičnost spomenika in hkrati izboljšuje njegovo sodobno rabo.
