Kranjski mestni svetniki niso potrdili sprememb zazidalnega načrta za Zlato polje, kar ogroža državna sredstva in zamika pridobivanje gradbenega dovoljenja.
Kranjski mestni svet je na 35. redni seji zavrnil spremembe zazidalnega načrta, ki bi omogočile nadaljevanje postopkov za širitev Šolskega centra Kranj na Zlatem polju.
Predlog je dobil 14 glasov za in 14 glasov proti, kar pomeni, da odlok ni bil sprejet. Odločitev neposredno ogroža 6,5 milijona evrov državnih sredstev, namenjenih prizidku šolskega centra, saj je sprememba zazidalnega načrta pogoj za vložitev zahteve za gradbeno dovoljenje.
Občina opozarja na zamik, Velov pravi, da se ne mudi
Na občini opozarjajo, da se bo naložba zaradi izida glasovanja časovno zamaknila, tveganje za izgubo financiranja pa ostaja realno. Pojasnjujejo, da je vlada za letošnje leto predvidela začetek pridobivanja gradbenega dovoljenja in ne gradnje same, a je tudi ta korak po zavrnitvi prostorskega akta za zdaj blokiran.
Mestni svetnik Igor Velov je med razpravo poudaril, da je rok za porabo državnih sredstev konec leta 2028, zato je po njegovem mnenju časa dovolj in ni razloga za naglico.
Po njegovi oceni bi bilo težko izvedljivo, da bi projekt zagnali še letos, če potrebnih načrtov pred odločitvijo mestnega sveta niso že pripravljali.
Zazidalni načrt za območje, ki obsega približno 19,4 hektara, ima dolgo zgodovino. Prvotni odlok je bil sprejet leta 2002, spremembe so sledile leta 2012 in v letih 2022 do 2024, ko so potekale javne razgrnitve in usklajevanja.
Parkirni standard kot ključni kamen spotike
Velovove pripombe so se nanašale tudi na parkirne standarde v predlagani ureditvi širšega območja Zlatega polja. Po predlogu je za obiskovalce dvorane predvideno eno parkirno mesto na deset obiskovalcev, kar se mu zdi prenizko.
Opozarjal je, da bi pomanjkanje parkirnih površin obremenilo okoliške ulice in stanovanjsko sosesko, kamor bi se ob večjih prireditvah preusmerili vozniki.
Vprašanje parkiranja presega samo prizidek šolskega centra. Na območju so predvidene tudi druge naložbe, zato Velov meni, da je treba skupne potrebe vseh uporabnikov in vplive na sosesko obravnavati celovito.
V ustrezno urejenem parkiranju na Zlatem polju vidi celo priložnost za celotno mesto – večje parkirišče v bližini obstoječega sistema P+R bi lahko sprejelo obiskovalce ob večjih prireditvah v Kranju.
Mestna občina je za dokončanje P+R Zlato polje v zadnjih letih namenila okoli 483.000 evrov, za nova avtobusna postajališča pa dodatnih 280.000 evrov.
Spremembe bi urejale promet in komunalno infrastrukturo
Predlagana sprememba zazidalnega načrta ni bila namenjena zgolj prizidku šolskega centra. Dodatno bi opredelila priključevanje območja na Bleiweisovo in Koroško cesto ter nadgradnjo komunalne infrastrukture. Namenska raba zemljišč bi ostala nespremenjena - ohranil bi se koncept univerzitetnega in srednješolskega središča s stanovanjskim programom ter drugimi javnimi dejavnostmi.
Država je v zadnjih letih sofinancirala tudi energetske in statične sanacije objektov na lokaciji Zlato polje, med njimi športne dvorane, šolskih objektov in dijaškega doma.
Ti projekti kažejo, da je Zlato polje za Kranj strateško področje, katerega razvoj ostaja odvisen od medsebojnega usklajevanja med lokalno skupnostjo, državo in strokovnimi službami.
Kaj sledi?
Po izenačenem glasovanju prostorska podlaga za nadaljevanje načrtovanih postopkov ni potrjena. Občina bo morala presoditi, kako in kdaj znova pristopiti k spremembi zazidalnega načrta.
Ključno vprašanje ostaja, ali je mogoče uskladiti pomisleke glede parkiranja in prometne ureditve z zahtevami državnega financiranja. Vsekakor pa bo odločitev najverjetneje sprejeta po županskih volitvah.
