Oboje: slišati je kritike in pohvale. Kaj konkretno pravijo domačini?
Nekateri Jeseničani so v zadnjih dneh opozorili na videz skulpture na Trgu prijateljstva, ki naj bi po njihovem mnenju postajala vse bolj »rjasta«.
Gre za projekt iz leta 2023, ko je občina Jesenice začela urejanje urbanih površin na Plavžu. V sklopu prenove so uredili tlake, postavili urbano opremo, izboljšali razsvetljavo ter izvedli ozelenitev prostora.
Kot je takrat sporočila občina, je bil cilj projekta ustvariti prijeten in funkcionalen javni prostor za druženje, ki bi prispeval k višji kakovosti bivanja v gosto poseljenem delu mesta.
Trg prijateljstva so uradno odprli junija leta 2024 ob 30. obletnici prijateljskega sodelovanja z mestom Nagold.
Osrednji element trga predstavlja skulptura prijateljstva, ki simbolizira dolgoletne povezave med Jesenicami in nemškim mestom Nagold.
A odzivi javnosti kažejo, da projekt ni navdušil vseh. Nekateri občani pogrešajo parkirna mesta, ki so bila na tem območju pred prenovo, drugi pa kritizirajo videz skulpture in celotne ureditve. Poglejmo konkretneje, kaj so povedali Jeseničani.
Breda je opozorila predvsem na funkcionalni vidik ureditve: »Nesmiselni parking. Saj bi lahko naredili park kot je bil prej in parkirane ure za avtomobile. Kafič je prazen, odkar so ta park uničili. Pekarna in mesar nimajo parkinga.«
Podobno razmišlja tudi Klemen, ki je na Facebooku povedal: »Na tem mestu bi parkiralo najmanj 30 vozil. Že tako je stiska s parkirnimi prostori.«
Nekateri komentatorji so bili kritični tudi do samega videza skulpture. Tilen je izpostavil lokalni kontekst: »In to na Jesenicah, v mestu jekla, nerjavečega jekla?«
Miloš pa se sprašuje o ambiciji Trga prijateljstva: »Ali je to res vse, kar eno železarsko-kovinarsko mesto zmore?«
Medtem ko del javnosti vidi v rjasti podobi težavo, drugi opozarjajo, da gre lahko za premišljeno estetsko odločitev. Azra je zapisala: »Patina, z vsakim letom lepša.«
Najbolj ostro pa je projekt komentiral Branko, ki je zapisal: »Puščava Gobi ima več obiskov kot Trg prijateljstva.«
Komentarji tako razkrivajo precej razdeljeno javnost; med tistimi, ki v prenovi vidijo izgubljen prostor za vsakdanje potrebe, in tistimi, ki v njej prepoznavajo poskus sodobne urbane ureditve s simbolnim pomenom.
