Spremenjeni načrti za nadgradnjo gorenjske železnice so umirili del pomislekov, a krajane še vedno skrbijo hrup, tresljaji in morebitna škoda na hišah.
Prebivalci kranjske in nakelske občine so s spremenjenim predlogom državnega prostorskega načrta (DPN) za nadgradnjo železniške proge Ljubljana-Kranj/Naklo večinoma zadovoljni.
Jih pa, kot so povedali na torkovi javni predstavitvi predloga v Kranju, še vedno skrbijo hrup, povezan z železniškim prometom, in poškodbe na hišah zaradi gradbenih del.
Na prvotni predlog DPN za železniško progo Ljubljana-Kranj/Naklo je bilo na javni razgrnitvi leta 2024 podanih več kot 300 pripomb in predlogov.
Kot je pojasnil Rado Romih iz Razvojnega centra Planiranje iz Celja, ki je izdelalo predlog, so na tej podlagi pripravili spremenjene rešitve na 26 lokacijah.
Tovorna postaja v Naklem bo manjša in premaknjena
Med spremembama izstopata podaljšanje pokritega vkopa na območju Stanežič, o čemer bo več govora na današnji javni predstavitvi v Ljubljani, ter premik in zmanjšanje načrtovane tovorne postaje v Naklem, čemur so največ pozornosti namenili na torkovi javni predstavitvi v Kranju.
Romih je pojasnil, da se načrtovana tovorna postaja, ki je med krajani naletela na največji odpor, premika s kmetijskega območja v industrijsko cono, izvedena pa bo v minimalnem obsegu, le z enim tirom, kretnico in nakladalno klančino.
Tovorna postaja sicer med okoliškimi prebivalci še vedno vzbuja kar nekaj strahov in pomislekov, predvsem se bojijo povečanega hrupa in tudi morebitnega povečanega števila tovornjakov na cestah. Projektanti so pojasnili, da se postaja v Naklem vzpostavlja, ker se ukinja v Kranju, kjer poteka skozi precej naseljena območja. Dejansko pa se na tej postaji zdaj ustavi manj kot en vlak na dan, zato velikih obremenitev ni za pričakovati.
Nakelski podžupan, ki začasno opravlja funkcijo župana, Primož Povše je povedal, da so v Naklem na splošno zelo zadovoljni, da se v kraj vrača potniški železniški promet. Kar se tiče tovornega prometa pa so zadovoljni z odgovori, ki so jih dobili. Določene pomisleke sicer, kot je dejal, še vedno imajo, zato bodo na predlog DPN podali nekatere pripombe. Predvsem si želijo postavitve protihrupnih ograj.
V Kranju zadovoljni z upoštevanimi pripombami
Tudi v kranjski občini so z novim predlogom DPN in torkovo predstavitvijo večinoma zadovoljni. »Zadovoljni smo, da peljemo DPN proti končnemu sprejemu, saj Kranj potrebuje investicijo v gorenjsko železnico in s tem preureditev tako železniške kot avtobusne postaje,« je povedala vodja skupne službe za urejanje prostora na Mestni občini Kranj Nika Rovšek.
Na občini so zadovoljni tudi, da so pripravljavci predloga DPN upoštevali pripombe, predvsem glede ureditve v Struževem. Tam po novem ni več predvidenega parkirišča, še vedno pa je predvidena železniška postaja, čeprav so nekateri krajani tudi temu nasprotovali.
»Še naprej bomo pozivali investitorja, da vsako fazo nadaljnjega načrtovanja komunicira tako z občani kot z občino, da bodo rešitve usklajene na način, da bodo čim manj vplivale tako na nepremičnine kot tudi na bivanje v Kranju,« je izpostavila Rovšek.
Krajane Labor skrbijo tresljaji in morebitna škoda
Zaskrbljeni pa so predvsem krajani Labor, ki se bojijo vpliva gradnje načrtovanega železniškega predora na njihove objekte in okolico. Nekateri se obračajo na odvetnika Anžeta Tršana, ki je še pred pripravo prvotnega predloga DPN kot tedanji predsednik Krajevne skupnosti Orehek - Drulovka skupaj s sokrajani uspel z zahtevo, da železnica ne bi šla skozi Orehek. Tako je bila izbrana varianta s predorom Labore.
Prebivalce Labor skrbijo tresljaji in morebitno poškodovanje njihovih hiš ob gradnji.
»Menim, da vseeno sedaj obstajajo takšne tehnologije, da bodo zadeve v redu. Ampak država mora poskrbeti, da se izvede monitoring, da se opravijo posnetki objektov in da se morebitno škodo na objektih povrne,« je izpostavil Tršan.
Del javnosti še vedno zagovarja drugačno traso
Romih je ob zaključku javne obravnave v Kranju ocenil, da je bila ta precej konstruktivna.
»Ni bilo nekega strašnega nasprotovanja,« je dejal.
So se pa nekateri, med njimi civilna iniciativa Občanom in okolju prijazna železnica ter kranjska območna enota Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije znova zavzeli za to, da bi bila obstoječa železnica namenjena le medmestnemu potniškem prometu, medtem ko bi se nova hitra železnica gradila v koridorju avtoceste.
Kot je pojasnil Romih, je bila ideja o hitri železnici ob avtocesti v preteklosti na nekaterih institucijah že zavrnjena. Zato se postopkovno naprej razvija ideja o drugem tiru ob obstoječi železnici.
