Tri leta je dihal s tem domom in obiskovalci z njim.
Na 1425 metrih nadmorske višine, na stičišču Smokuške planine in Zelenice, se zaključuje pomembno poglavje. Po treh letih in pol se od oskrbništva Doma pri izviru Završnice v žirovniški občini poslavlja Rok Škrjanc, ki je v tem času planinskemu domu vtisnil izrazit človeški in skupnostni pečat.
V zapisu, ki ga je delil ob slovesu, je poudaril, da to niso bila zgolj leta dela, temveč leta ljudi, zgodb, smeha in skupnih trenutkov.
Posebej je izpostavil tudi ekipo, ki je z njim soustvarjala vsakdan doma, ter poudaril, da so prav njihova energija, trud in potrpežljivost zaznamovali tudi dneve, ko delo ni bilo lahko.
Ob tem se je zahvalil Planinskemu društvu Žirovnica za podporo skozi celotno obdobje ter posameznikom za zaupanje, razumevanje in sodelovanje. Posebno mesto v zapisu je namenil tudi štirinožnemu članu ekipe, ki se jim je pridružil v zadnjem letu in, kot je zapisal, osvojil srca pohodnikov in vseh v domu.
Slovo Roka Škrjanca ni le osebna zahvala, temveč tudi tiha potrditev, kako globoko se lahko človek vpiše v prostor in kako močno se prostor vtisne v človeka.
Škrjanc je na družbenih omrežjih zapisal, da vsak kotiček doma nosi delček spominov ter da bodo z njim ostali »vsaka miza, vsak nasmeh in vsak stisk roke«. Ob tem je priznal, da je težko zapreti vrata kraja, »ki ti zleze pod kožo«, vendar po njegovih besedah v njem ostajata hvaležnost in ponos na vse, kar so skupaj ustvarili.
Ob koncu se je zahvalil za zaupanje, prijateljstva in zgodbe ter svoje slovo strnil v misel: »To ni slovo, le nasvidenje.«
Dom pri izviru Završnice stoji na zgornji Smokuški planini, v objemu Karavank. Na vzhodu ga zapira Begunjščica, na zahodu se dvigujeta Vrtača in Srednji vrh, proti jugu pa se ob jasnih dneh odpre pogled proti Blejskemu jezeru in bohinjskim goram.
