FOTO in VIDEO: Lara Gujtman se predstavlja Gorenjski: »Ko slikam, ne slišim ničesar«

Vizualna umetnica ustvarja v intenzivnih barvah in spontanih potezah, ki gledalca povabijo v njen notranji svet.

Mlada vizualna umetnica Lara Gujtman v pritličju Mestne knjižnice Kranj razstavlja serijo slik, akrile na platnu, z naslovom Gesta v sliki. »Moje slike sem jaz. Če nagovorijo tudi druge, je to zame le še dodana vrednost. Vsak si jih lahko razlaga po svoje,« pravi umetnica.

Razstavo Gesta v sliki si lahko v pritličju Mestne knjižnice Kranj ogledate do 9. marca letos.

Lara Gujtman, ki deluje na področju slikarstva in ilustracije, je leta 2012 diplomirala na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, smer likovna pedagogika, pred tem pa zaključila poklicno maturo na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer grafični oblikovalec.

V svojih delih raziskuje barvne odnose v abstraktnih kompozicijah, pri čemer ji akril predstavlja osrednji nosilec slikarskega izraza, pri ustvarjalnem procesu pa ga kombinira z drugimi materiali in tehnikami. Razstavljena dela odražajo izostren občutek za barvne odnose ter odprt proces razmišljanja, v katerem umetnost ostaja prostor dialoga in osebne interpretacije.

»Vsako belo platno mi je v izziv, nikoli ne vem, kaj bo na koncu nastalo. Rada kombiniram materiale in različne vrste papirja, več ko imajo strukture, so zmečkani ali nagrbančeni, boljše je (smeh). Akril je hkrati tudi dobro lepilo, najprej grem čez s plastjo barve, nato nalepim na platno razne zadeve, od papirja, lesa, kamnov, celo plastike. Slikati pričnem takrat, ko se počutim dobro oz. če le imam čas, o čemer včasih odločata tudi moja dva otročička. Slikam, ko začutim, da moram spustiti ventile in nekaj preliti na platno,« je povedala o motivih in izzivih pri svojem delu.

Njena barvna paleta temelji na intenzivnih modrih, zelenih in rdečih tonih, ki se povezujejo, mestoma z zlatimi, mestoma z zemeljskimi odtenki. Tovrstno prepletanje ustvarja ne eni strani dinamičen, po drugi pa umirjeno-uravnoteženi vizualni učinek.

Prevladujoče abstraktne kompozicije, brez figurativnih elementov, gledalcu omogočajo osredotočeno izkušnjo barve, strukture, ritma in svetlobnih poudarkov.

»Slike dobijo naslov šele kasneje, ko so končane in gredo na razstavo. Gre za akcijsko slikarstvo, kar pomeni, da nastanejo hitro in spontano, tako kot se trenutno počutim ter to izlijem na platno. Ponavadi to ni v enem dnevu, že zaradi samega postopka, debeline in sušenja različnih materialov. Ko se zadeva posuši, grem spet čez z novimi barvami, ter za nameček še malce pozlatim ali posrebrim, s kremasto barvo, za končni efekt. Nato površino slike še polakiram,« je razložila o postopkih nastajanja slik.

Koncept razstave izhaja iz raziskovanja materialnosti slike - odnosa med barvo, teksturo in površino ter njihovega vpliva na zaznavo. Posamezna dela nastajajo v spontanem, a premišljenem procesu, v katerem se ritem potez prepleta s kontrastom med gladkimi in grobimi površinami.

»Ko slikam, praktično ne slišim, kaj se okoli mene dogaja, včasih poslušam glasbo, ni pa nujno. Slika je končana, ko jo začutim in mi postane všeč, čeprav je tudi res, da ponavadi traja kar nekaj časa, preden sem z njo zadovoljna. Imam tudi eno platno, ki ga slikam že petnajst let, pa še zdaj ni končano, vse sem že poskusila, a kar ne gre in ne gre. Včasih pa mi je všeč že takoj prvi sloj in je zadeva hitro zaključena. Uporabljam široki čopič, načeloma tudi lopatke, včasih prste, to pa je povečini to.

Če slučajno slikam bolj realistične slike, uporabljam tanke čopiče. Sicer me zelo zanimajo površine, nikoli ne vem točno, kaj bo na koncu nastalo in kateri dodatki bodo na določeni sliki. Ko sliko zaključim, to zame pomeni konec in že razmišljam o novem platnu,« je nadaljevala s podrobnostmi o svojem ustvarjanju.

Gujtmanova v razstavnih eksponatih raziskuje moč barvnih kontrastov in teksture, za osrednji element ustvarjanja pa se osredotoča na plastenje barv in materialov, kar na slikah vzpostavlja občutek gibanja in globine. Akrili, kot rečeno, na platnu poudarijo še izrazite reliefne površine, ki so nastale s prepletom potez čopiča ter večplastnih nanosov barve in drugih materialov.

»Ustvarjam včasih tudi v kuhinji, večinoma pa kar na tleh, kar pomeni, da za slikanje ni nujno imeti ateljeja. V slikah izražam sebe, če pa so všeč tudi drugim, pa je to samo še dodana vrednost. Mnogi najdejo v njih celo figuraliko, čeprav gre za abstraktno umetnost.

Interpretacijo prepuščam vsakemu posamezniku, da si jih razlaga po svoje ali v njih najde, kar pač želi. V tem je tudi ves smisel, da lahko vsak sam doživi in začuti nekaj s pomočjo mojih slik, kar pa ni nujno skladno z mojimi občutki pri slikanju. Svetu primanjkuje barv, ljudje smo vedno v naglici, ko hitimo sem in tja.

Tukaj pa bi želela, da si obiskovalci vzamejo košček časa, da se jim svet za trenutek ustavi in se lahko sproščeno potopijo v moj svet, preden odvihrajo naprej. Rada bi, da barve v mojih delih ljudem nekaj podarijo - občutek, misel ali notranji premik,« še sporoča Lara Gujtman.