250-kilogramsko bombo bodo predvidoma deaktivirali prihodnji konec tedna. Do takrat ostaja območje zavarovano.
Potem ko smo že včeraj poročali, da so delavci včeraj med urejanjem struge Save pod železniškim mostom v Globokem pri Radovljici naleteli na 250-kilogramsko letalsko bombo, je zdaj znanih več podrobnosti o nevarni najdbi in načrtih za njeno odstranitev.
Strokovnjaki Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so ugotovili, da gre za 250-kilogramsko letalsko bombo ameriške izdelave z mehanskimi vžigalniki. Bomba je ostala na kraju najdbe, pristojne službe pa so jo zavarovale.
Občina Radovljica in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje sta skupaj s strokovnjaki za neeksplodirana ubojna sredstva že začeli priprave na deaktiviranje bombe.
Poseg je predviden za prihodnji konec tedna, kot smo sami ugotovili na terenu pa se bomba nahaja približno pol metra globoko pod vodno gladino.
Bomba zasuta s peskom, nevarnosti za prebivalce naj ne bi bilo
Na občini Radovljica so nam v telefonskem pogovoru zagotovili, da bomba v trenutnih razmerah ne predstavlja nevarnosti za okoliške prebivalce. Zasuta je namreč s peskom, območje pa je zavarovano in pod nadzorom pristojnih služb.
Zato trenutno tudi ne razmišljajo o evakuaciji okoliških prebivalcev. V bližini sta med drugim vasi Mišače in Otoče, na širšem območju sta tudi kampa, najbližje stanovanjske hiše pa so od mesta najdbe oddaljene nekaj sto metrov.
Gibanje v neposredni bližini železniškega mostu je do nadaljnjega omejeno. Več podrobnosti o postopku deaktiviranja, morebitnih dodatnih varnostnih ukrepih in natančnem terminu posega naj bi bilo znanih v ponedeljek, ko bo o nadaljnjih korakih obveščena tudi javnost.
Je bomba ostala po bombardiranju aprila 1945?
Zanimiv je zgodovinski kontekst najdbe. Železniški most v Globokem je bil namreč ob koncu druge svetovne vojne tarča zavezniških letalskih napadov.
Po pričevanju domačina Cirila Zupana, ki je bilo pred leti objavljeno v medijih, je bil most močno bombardiran 5. aprila 1945. Zaveznikom je bila gorenjska železniška proga pomemben cilj, saj so jo ob koncu vojne uporabljale nemške sile.
Po njegovih spominih so proti mostu priletele tri skupine zavezniških letal, most pa je bil med napadom porušen. Zupan je pripovedoval tudi, da so letala na območje odmetavala prav 250-kilogramske bombe in da nekatere niso eksplodirale.
Po njegovih besedah je na območje med Globokim, Mošnjami in Dobrem Poljem med bombardiranjem padlo večje število bomb.
Ali je bomba, odkrita v četrtek v Savi, dejansko ostanek prav tega napada, pristojni za zdaj niso uradno potrdili.
Glede na kraj najdbe, ameriško izdelavo in maso bombe pa gre za možnost, ki jo bo mogoče natančneje oceniti po identifikaciji vseh njenih značilnosti.
Takšne bombe so bile namenjene tudi uničevanju železnic
Ameriške sile so med drugo svetovno vojno uporabljale približno 500-funtne oziroma okoli 230- do 250-kilogramske rušilne bombe za napade na različne infrastrukturne in vojaške cilje. Med njihovimi tarčami so bili tudi železniški tiri, lokomotive, vagoni in drugi prometni objekti.
Takšna bomba je lahko vsebovala več kot 100 kilogramov eksploziva. Njena eksplozija je sposobna povzročiti zelo hude poškodbe objektov v neposredni bližini, nevarnost pa zaradi drobcev sega bistveno dlje. Dejanski učinek je sicer odvisen od vrste bombe in eksploziva, položaja bombe, globine, terena ter načina detonacije.
