Katere so ključne novosti, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika Evropske unije?
V novi oddaji AgriNextGen – Nova generacija trajnostnega kmetijstva na televiziji IDEA je bila gostja Aleksandra Dervarič, terenska kmetijska svetovalka Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota.
Pogovor je bil osredotočen na začetek kampanje zbirnih vlog za leto 2026 ter na ključne novosti, ki jih prinašata Skupna kmetijska politika Evropske unije in slovenski strateški načrt.
Kampanja se je začela 20. februarja in traja do 15. maja, rok za zahtevek Dobrobit živali – Drobnica pa je 5. maj. Gre za eno najpomembnejših obdobij v letu, saj kmetje z zbirno vlogo prijavijo površine, živali in intervencije ter zaprosijo za plačila, ki pomembno vplivajo na poslovanje kmetije.
Zbirna vloga kot finančna osnova kmetije
Dervarič poudarja, da zbirna vloga ni zgolj administrativni postopek, temveč ključni dokument za stabilnost kmetijskega gospodarstva.
»Zbirna vloga je pomemben del dohodka kmetije, predvsem v današnjih časih, ko so odkupne cene nestabilne, cene repromateriala rastejo, in ta plačila pogosto predstavljajo izravnavo dohodka in omogočajo stabilnejše poslovanje kmetije,« je razložila Dervarič.
Prav zato je pomembno, da so podatki usklajeni z evidencami in stanjem na terenu. Letos v Pomurju dodatne izzive povzročajo neskladja zaradi ortofoto snemanja površin iz preteklega leta, zato morajo številni kmetje najprej urediti podatke na upravni enoti.
Šele nato je možen elektronski vnos vloge prek sistema e-Kmetijstvo.
Ob tem je svetovalka opozorila tudi na pomen strokovne podpore: »Vnos zbirnih vlog ni zgolj administrativno dejanje, ampak je tudi strokovni posvet.«
Kmetijski svetovalci ob samem vnosu pomagajo pri izbiri ukrepov, preverjanju pogojev ter opozarjajo na napake, ki lahko vodijo do znižanja ali celo vračila sredstev.
SOPO, KOPOP in DKOP 7: Pravila, ki vplivajo na prakso
Letošnja kampanja daje poseben poudarek ukrepom SOPO, KOPOP, intervencijam za Dobrobit živali ter pogojenosti (navzkrižni skladnosti). Ti ukrepi so del širšega okvira Skupne kmetijske politike Evropske unije, ki poleg dohodkovne podpore krepi tudi okoljske in socialne standarde.
Med pomembnejšimi pravili je tudi standard DKOP 7, ki ureja kolobarjenje na ornih zemljiščih. Določa, da mora kmet vsako leto na najmanj šestdeset odstotkov ornih zemljišč zamenjati posevek, na preostalih štirideset odstotkih pa najpozneje v treh letih. To neposredno vpliva na načrtovanje setev, saj dolgoročne monokulture niso skladne z zahtevami.
Novost v letu 2026 je, da so iz sankcioniranja izvzete kmetije z deset ali manj hektarji ornih zemljišč. Kljub temu pa kolobar ostaja temelj dobre kmetijske prakse, saj vpliva na rodovitnost tal, zmanjšuje pojav bolezni in škodljivcev ter dolgoročno prispeva k stabilnosti pridelave.
Spremembe se nadaljujejo tudi pri KOPOP ukrepih, kjer so nekateri zaprti za nove vstope, kar pomeni omejene možnosti širitve. Za številne kmetije to pomeni tudi zmanjšanje pričakovanih prihodkov, zato je pravilna odločitev o vključevanju v intervencije še toliko pomembnejša.
Evropska unija sredstva kot razvojna in generacijska priložnost
Skupna kmetijska politika ni namenjena le ohranjanju trenutnega stanja, temveč tudi razvoju podeželja.
Pomemben del letošnjih sprememb zadeva mlade prevzemnike, kjer se širijo pogoji za vključitev, zlasti za manjše družinske kmetije. To je pomembno predvsem za regije, kot je Pomurje, kjer prevladujejo manjše in srednje velike kmetije.
Ob koncu je Aleksandra Dervarič poudarila širši pomen evropskih sredstev.
»Ta sredstva iz skupne kmetijske politike ne predstavljajo zgolj administrativne obveznosti, ampak omogočajo obstoj, razvoj in stabilnejšo prihodnost kmetije.«
Kampanja zbirnih vlog tako ni le letna obveznost, temveč ključni mehanizem, s katerim evropska in nacionalna politika zagotavljata stabilno delovanje kmetij, varnost prihodkov ter dolgoročen razvoj slovenskega podeželja.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
